Odločba o ugotovitvi, da je 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju v neskladju z Ustavo in o ugotovitvi, da Poslovnik Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo

3190. Odločba o ugotovitvi, da je 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju v neskladju z Ustavo in o ugotovitvi, da Poslovnik Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-43/13-19

Datum: 9. 10. 2014

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zače­tem na pobudo zavoda Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Katarina Bervar Sternad, in drugih, na seji 9. oktobra 2014

Člen 29 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12) je v neskladju z Ustavo.

Točka 1 izreka se izvrši na način, določen v 25. točki obrazložitve.

Poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) ni v neskladju z Ustavo.

Pobudniki izpodbijajo 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadalje­vanju ZPNačrt-B). Menijo, da je pravna ureditev prostorskega načrtovanja v Republiki Sloveniji nerazumna in notranje neusklajena. Izpodbijani 29. člen ZPNačrt-B, ki dopušča manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, naj bi še dodatno prispeval k njeni razgradnji. Navedeni člen ZPNačrt-B, ki v obdobju do 1. 1. 2015 omogoča sprejetje odločitev o širitvi območja stavbnih zemljišč po poenostavljenem postopku, po mnenju pobudnikov nasprotuje vsem standardom prostorskega načrtovanja. V tem postopku je izključeno sodelovanje strokovne in splošne jav­nosti, izključeno je sodelovanje nosilcev urejanja prostora in s tem usklajevanje različnih interesov. Iz postopka je izključena tudi celovita presoja vplivov na okolje. Pobudniki navajajo, da je zakonodajalec kot izjemo od splošne ureditve prostorskega načrtovanja omogočil manjše širitve območij stavbnih zemljišč z 29. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12 - v nada­ljevanju ZPNačrt-B/57) najprej zgolj za občine, ki še niso uve­ljavile občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN). Takšna ureditev naj bi bila prehodne narave in naj bi omogočala širitev oziroma razvoj dejavnosti ter gospodarstva tistim obči­nam, ki niso uspele zaključiti priprave OPN. Z Zakonom o spre­membah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 109/12 - v nadaljevanju ZPNačrt-C) naj bi zakonodajalec izjemo pov­zdignil na raven sistemske ureditve. ZPNačrt-C dopušča širitev območij stavbnih zemljišč vsem občinam, tudi tistim, ki so že uveljavile OPN. ZPNačrt-C je povečal tudi število dejavnosti, zaradi načrtovanja katerih je dopustna širitev območja stavbnih zemljišč, in omogočil širitev stavbnih zemljišč na varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območjih, na katerih je vzpostavljen poseben pravni režim.

Pobudniki navajajo, da izpodbijana ureditev iz 29. člena ZPNačrt-B zmanjšuje pomen OPN in njihovo vlogo pri izdaji gradbenih dovoljenj ter omogoča širitev območij stavbnih ze­mljišč v netransparentnem postopku oziroma brez sodelovanja javnosti. Taka ureditev po mnenju pobudnikov spodbuja samo gospodarski interes po čim hitrejši pozidavi zemljišč in ne upo­števa ustavno varovanih kategorij ter načel urejanja prostora. Pobudniki opozarjajo na neskladje med izpodbijano ureditvi­jo prostorskega načrtovanja in drugimi določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 - v nadaljevanju ZPNačrt), s čimer naj bi bili kršeni načeli zakonitosti in pravne varnosti. Izpodbijani 29. člen ZPNačrt-B naj bi bil v neskladju z 2., 8., 71., 72. in 153. členom Ustave, Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zade­vah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija),1 Evropsko konven­cijo o krajini,2 Konvencijo o varstvu Alp - Alpsko konvencijo,3 s Protokoli o izvajanju Alpske konvencije,4 Resolucijo o nor­mativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09 - ReNDej) in s temeljnimi načeli ZPNačrt. Neskladje s 6. in 8. členom Aar­huške konvencije utemeljujejo pobudniki z zatrjevanjem, da v postopku prostorskega načrtovanja po 29. členu ZPNačrt-B ni predpisano sodelovanje javnosti. V neskladju z 8. členom Aar­huške konvencije ter posledično z 2., 8. in 153. členom Ustave naj bi bila tudi postopka sprejemanja 29. člena ZPNačrt-B/57 in ZPNačrt-C, ker strokovni in splošni javnosti ni bila dana mo­žnost sodelovanja pri pripravi teh zakonov.

Pobudniki izpodbijajo tudi Poslovnik Državnega zbora (v nadaljevanju PoDZ-1), ker ne ureja sodelovanja javnosti pri pripravi zakonov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje. Zato naj bi bil v neskladju z 8. členom Aarhuške konvencije ter po­sledično z 2., 8. in 153. členom Ustave.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

Pravni interes pobudnikov

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi od­stavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo in 109/12 - v nadalje­vanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, nepo­sredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pobudniki so nevladne organizacije na področju var­stva okolja, ki delujejo v javnem interesu, oziroma nevladne organizacije na področju urejanja prostora. Namen njihovega delovanja je varstvo interesov okolja in skladnega prostorskega razvoja, v okvirih katerega si prizadevajo tudi za sodelovanje javnosti v postopkih, v katerih se sprejemajo odločitve o pro­storskem razvoju. Tudi sami pobudniki imajo interes sodelovati v postopkih prostorskega načrtovanja. Izpodbijani 29. člen ZPNačrt-B ureja določanje namenske rabe prostora, ki pomeni temelj za načrtovanje prostorskega razvoja. Pobudniki zato izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustav­nosti 29. člena ZPNačrt-B, kolikor v postopku prostorskega načrtovanja ne ureja sodelovanja javnosti. Pobudniki izkazujejo tudi pravni interes za presojo ustavnosti postopkov sprejemanja ZPNačrt-B/57 in ZPNačrt-C ter za presojo ustavnosti PoDZ-1, kolikor ne ureja sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje.

Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpol­njene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

Postopek prostorskega načrtovanja po 29. členu ZPNačrt-B

Izpodbijani 29. člen ZPNačrt-B, ki ureja dopustno manj­šo širitev območja stavbnih zemljišč, se glasi: