Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju...

2619. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. septembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-259

Ljubljana, dne 26. septembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3C)

1. člen

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 - odl. US) se v 5. členu v tretjem odstavku v prvi alineji parcelna številka »3/23« nadomesti s parcelno številko »3/29«.

Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:

»-

linija med točkama E in F razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Izola in Občina Piran. Točka E je na stičišču parcel 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcel 2353 in 2355 obe v katastrski občini v 2631 Portorož in parcele 1 v katastrski občini 2628 Malija. Točka F leži na delu meje med parcelama 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke E.«.

2. člen

V 15. členu se v prvem odstavku v drugem stavku za besedo »ministrstva« črta besedilo »in na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj iz 40. člena tega zakona«.

V tretjem odstavku se za besedo »iz« doda besedilo »prejšnjega odstavka«, za besedo »pravili« pa se besedilo »v roku enega leta po sprejetju teh pravil« nadomesti z besedilom »ob njegovih prvih spremembah«.

Četrti odstavek se črta.

3. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen

(smernice nosilcev urejanja prostora)

(1)

Smernice so dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo zahteve iz predpisov in usmeritve razvojnih dokumentov s svojega delovnega področja tako, da je te zahteve in usmeritve mogoče upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.

(2)

Smernice iz prejšnjega odstavka:

-

morajo biti strukturirane glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, za pripravo katerega se uporabljajo;

-

zahteve in usmeritve morajo biti pripravljene za območje celotne države, lahko pa tudi za manjše teritorialne in funkcionalne enote glede na prepoznavne značilnosti prostora, glede na posege v prostor ali posebna območja, na katere se nanašajo, ali glede na teritorialno organiziranost nosilcev urejanja prostora;

-

morajo vsebovati vse podatke, ki so v izvorni pristojnosti nosilca urejanja prostora, in so potrebni za pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter informacije o metapodatkih in dostopu do podatkov.

(3)

Sestavni del smernic je prostorski prikaz območij, za katerega je treba upoštevati zahteve iz predpisov z delovnega področja nosilca urejanja prostora, kadar ne gre za območje celotne države.

(4)

Podatki iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena morajo biti pripravljeni v ustrezni digitalni obliki, ki je neposredno uporabna za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, nosilec urejanja prostora pa mora zagotavljati dostop do teh podatkov.

(5)

Nosilec urejanja prostora lahko v smernicah določi, pri pripravi katerih prostorskih izvedbenih aktov sodeluje glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta oziroma glede na vsebino, ki se načrtuje.

(6)

Smernice nosilcev urejanja prostora se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.

(7)

Vsebino, obliko in način priprave smernic podrobneje predpiše vlada.«.

4. člen

V 17. členu se za besedo »prostora« črtata vejica in besedilo »ministrstvo pa jih objavi« ter doda besedilo »in se po pridobitvi mnenja ministrstva objavijo«.

5. člen

V 19. členu se v četrtem odstavku na koncu drugega stavka za besedo »okolja« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ta zakon ne določa drugače.«.

V petem odstavku se na začetku stavka beseda »Odločanje« nadomesti z besedo »Mnenje«.

6. člen

V 20. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »sklepom« dodata vejica in besedilo »ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list RS)« ter črta besedilo »na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj«.

V tretjem odstavku se v prvem stavku za besedo »prostora« doda besedilo »in usklajevanju v skladu z 42. členom tega zakona«, v drugem stavku se za besedilom »nasprotujočih javnih interesov« dodata vejica in besedilo »in ministrstva«, v tretjem stavku pa se na koncu stavka za besedo »interesov« pred piko dodata vejica in besedilo »in ministrstva«. Za tretjim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, tudi na podlagi odločitve iz prejšnjega stavka izda mnenje o sprejemljivosti vpliva prostorskega akta.«.

7. člen

V 35. členu se v naslovu člena za besedo »oglaševanju« črta besedilo »zunaj poselitvenih območij«.

V prvem odstavku se za besedo »zemljišča« črtata besedilo »in niso v poselitvenih območjih« in vejica.

8. člen

40. člen se črta.

9. člen

V 41. členu se prvi odstavek spremeni tako da se glasi:

»(1)

Nosilci urejanja prostora sodelujejo v vseh fazah postopka priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja. Nosilci urejanja prostora morajo zagotoviti vse podatke o stanju prostora iz svoje pristojnosti in morajo svoje usmeritve, stališča in mnenja oblikovati samo na podlagi obstoječih podatkov.«.

V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Organi in organizacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje po tem zakonu, so ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja celovite presoje vplivov na okolje.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:

-

pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se vključijo v državni prostorski red;

-

izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;

-

sodelujejo pri državnem prostorskem načrtovanju in izdajo mnenja;

-

za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, podatke in strokovne podlage;

-

na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve, strokovne podlage in podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;

-

sodelujejo z ministrstvom pri usklajevanju mnenj k OPN, OPPN in lokacijski preveritvi;

-

sodelujejo pri pripravi prostorskih strateških aktov;

-

pripravijo priporočila in primere dobre prakse, ki se vključijo v državni prostorski red;

-

pošljejo in objavljajo druge usmeritve in pojasnila s svojih delovnih področij.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Vsi organi in nosilci javnih pooblastil na zahtevo pripravljavca prostorskega akta temu omogočijo dostop do dokumentov in podatkov, s katerimi razpolagajo zaradi izvajanja javnopravne funkcije, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, predpisov, ki urejajo tajne podatke ter predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.«.

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, strokovne podlage in podatke;«.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v prvem stavku za besedilom »združenem postopku« besedilo »so nosilci urejanja prostora« nadomesti z besedilom »se za nosilce urejanja prostora štejejo«, drugi stavek pa se spremeni tako, da se glasi:

»Če za področje katerega izmed nosilcev urejanja prostora, mnenjedajalec ni določen, sodeluje pri pripravi dokumentacije in sprejetju uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu nosilec urejanja prostora.«.

Osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.

V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se na koncu prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi:

»Pripravljavec v pripravo prostorskega izvedbenega akta ne vključuje nosilcev urejanja prostora, ki jih načrtovane ureditve ne zadevajo, ter upošteva način sodelovanja nosilca urejanja prostora, ki ga nosilec urejanja prostora določi v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona.«.

Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:

»(12)

Soglasja ali druge oblike odobritve k prostorskim izvedbenim aktom, ki jih določajo drugi predpisi, se po tem zakonu štejejo za mnenja iz tretjega odstavka tega člena.«.

10. člen

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ministrstvo poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom:

-

opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostorskega razvoja tako, da v postopkih priprave OPN, OPPN s spremembo namenske rabe prostora in lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona skrbi za upoštevanje državnih prostorskih aktov, regionalnega prostorskega plana in državnih pravil urejanja prostora iz njegove pristojnosti;

-

sodeluje z občinami, jim daje usmeritve in priporočila v zvezi s postopki priprave prostorskih aktov na občinski ravni;

-

lahko v postopkih priprave OPN na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca predlaga sklic usklajevalnega sestanka z občino, izdelovalcem OPN, državnimi nosilci urejanja prostora in ministrstvom, pristojnim za celovito presojo vplivov na okolje.«.

11. člen

Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:

»42.a

(medresorska skupina)

(1)

Minister s sklepom ustanovi medresorsko skupino za namen usklajevanja načrtovanih ureditev in obravnave negativnih ali neusklajenih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora k predlogom OPN in DPN, kadar se pripravljavcu OPN ali DPN tudi po usklajevanjih predloga OPN ali DPN z njimi ne uspe uskladiti.

(2)

Člani medresorske skupine so državni sekretarji državnih nosilcev urejanja prostora in ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje. Medresorsko skupino vodi minister. Medresorska skupina deluje in odloča na sejah.

(3)

Medresorska skupina lahko na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca OPN ali DPN obravnava negativna ali neusklajena mnenja nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN ali DPN in predlaga možne usmeritve glede uskladitve OPN ali DPN.

(4)

Če predloga OPN ali DPN tudi po obravnavi na medresorski skupini ni mogoče uskladiti z nosilci urejanja prostora lahko o uskladitvi na podlagi predloga vodje medresorske skupine odloči vlada s sklepom.

(5)

Če je negativno mnenje nosilca urejanja prostora dano zaradi razlogov iz 20. člena tega zakona oziroma razlogov, ki zahtevajo prevlado javne koristi ali javnega interesa, v skladu z drugim predpisom, medresorska skupina tega ne obravnava.

(6)

Podporo za delovanje medresorske skupine zagotavlja ministrstvo.«.

12. člen

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

»43. člen

(Svet za prostor)

(1)

Svet za prostor je posvetovalno telo ministra ter obravnava strokovna vprašanja s področja urejanja prostora in svetuje pri oblikovanju politik. Vodi ga minister.

(2)

Svet za prostor ustanovi minister s sklepom.

(3)

Člani Sveta za prostor so strokovnjaki, ki delujejo na področju urejanja prostora v praksi, na znanstvenem in izobraževalnem področju in jih k sodelovanju v Svetu za prostor povabi minister.«.

13. člen

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu mora imeti občina zaposleno ali imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista (v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist).

(2)

Občinski urbanist je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega krajinskega arhitekta.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek, če občini tudi po več izvedenih razpisih ne uspe kot občinskega urbanista zaposliti osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko občina kot občinskega urbanista zaposli tudi osebo, ki še ni izpolnila pogojev za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca, če je pridobila ustrezno izobrazbo v skladu s prvo, tretjo ali četrto alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 - odl. US in 85/24: v nadaljnjem besedilu: ZAID) ter ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom ZAID. Ta oseba mora v treh letih od zaposlitve na občini kot občinski urbanist izpolniti pogoje za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca iz prejšnjega odstavka, v nasprotnem primeru po preteku treh let v občini ne more več izvajati nalog občinskega urbanista.

(4)

Če naloge občinskega urbanista opravlja oseba, ki ni občinski javni uslužbenec, mora poznati vsebine usposabljanja za imenovanje v naziv v skladu s predpisi, ki urejajo javne uslužbence.

(5)

Občinski urbanist opravlja zlasti naslednje naloge:

-

svetuje županu in občinskemu svetu v zadevah urejanja prostora,

-

skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine;

-

skrbi za razvoj in prenovo naselij, razvoj v krajini in aktivacijo stavbnih zemljišč;

-

skrbi za pripravo prostorskih aktov, za koordinacijo priprave prostorskih aktov med občino, izdelovalcem ter drugimi deležniki;

-

skrbi za pripravo ukrepov zemljiške politike in za koordinacijo izvajanja ukrepov zemljiške politike med vključenimi deležniki;

-

skrbi za spremljanje stanja prostorskega razvoja v občini;

-

potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z drugim odstavkom 282. člena tega zakona;

-

potrdi soglasje k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona;

-

potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kratkega postopka sprememb in dopolnitev OPN in OPPN v skladu s 125. členom tega zakona oziroma pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom tega zakona;

-

kot predstavnik občine sodeluje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

(6)

Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tej občini ne sme preverjati skladnosti pobude za lokacijsko preveritev, če:

-

kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena;

-

je lastnica ali imetnica drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katero se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali

-

v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.

(7)

Nalog občinskega urbanista za občino ne sme opravljati oseba, ki ni javni uslužbenec, če je:

-

sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena lastniško povezan z gospodarskim subjektom, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov, ali

-

zaposlena v gospodarskem subjektu, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov.

(8)

Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tem času in še eno leto po prenehanju opravljanja nalog občinskega urbanista v tej občini ne sme opravljati nalog projektiranja objektov, krajin in odprtega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

(9)

Za občinskega urbanista, ki ni javni uslužbenec, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.

(10)

Seznam občinskih urbanistov vodi zbornica, pristojna za arhitekturo in prostor.«.

14. člen

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3)

DPN, uredba o najustreznejši varianti in državni prostorski ureditveni načrt temeljijo na Strategiji.«.

V petem odstavku se za besedo »drugače« doda besedilo »ali če gre za upoštevanje podrobnejših pravil urejanja prostora«.

15. člen

V 53. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2)

Prostorske ureditve državnega pomena so:

1.

na področju prometne infrastrukture:

-

avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda;

-

glavne in regionalne železniške proge;

-

celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

-

pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;

-

strateške mejne točke na kopenskih mejah, v skladu s predpisi, ki urejajo nadzor državne meje;

-

mejni prehodi na javnih letališčih za mednarodni zračni promet ter pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški promet.

2.

na področju energetske infrastrukture:

-

elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;

-

elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;

-

elektroenergetski objekti z nazivno napetostjo najmanj 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;

-

plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov in meri dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;

-

naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;

-

skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³;

-

skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;

-

skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³;

-

skladišča utekočinjenega naftnega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;

3.

jedrski objekti, določeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;

4.

s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;

5.

s področja vodne infrastrukture ureditve:

-

za zmanjševanje poplavne ogroženosti v območjih pomembnega vpliva poplav;

6.

s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

-

ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, posebnega pomena za obrambo države;

-

ureditve, potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;

-

ureditve, potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;

7.

v območju vodnega zemljišča morja:

-

vse prostorske ureditve zunaj priobalnega pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju;

-

v priobalnem pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju, le tiste prostorske ureditve, ki so kot prostorske ureditve državnega pomena določene v drugih točkah tega odstavka;

8.

v zavarovanih območjih ohranjanja narave in zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:

-

ureditve v zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;

-

ureditve v zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;

9.

druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, na primer:

-

odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;

-

območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.«.

V tretjem odstavku se za besedilom »spada prostorska ureditev« črtata vejica in besedilo »po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj«, za besedo »kulturnih« pa se dodata vejica in beseda »varnostnih«.

16. člen

V 54. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Prostorski akt vsebuje grafične in tekstualne vsebine, lahko pa samo tekstualne vsebine, če se z njim določajo le prostorski izvedbeni pogoji, ki jih ni mogoče prikazati na grafični način.«.

17. člen

V 56. členu se v prvem odstavku za besedo »gradiv« dodata vejica in besedilo »ki ne vključuje objave gradiv v Uradnem listu RS oziroma uradnem glasilu občine«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

V prostorskem informacijskem sistemu se za namene vodenja postopka priprave prostorskega akta dodeli identifikacijska številka, pod katero se ta postopek vodi in se navede na koncu prostorskega akta, ko je ta sprejet in objavljen.«.

18. člen

V 57. členu se v prvem odstavku prvi stavek črta.

19. člen

V 58. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2)

V primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta se šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine«.

20. člen

V 60. členu se v drugem odstavku v drugem stavku črta besedilo »po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj«.

21. člen

Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Za izvajanje Strategije lahko ministrstvo pripravi akcijske programe za izvajanje Strategije (v nadaljnjem besedilu: akcijski program), ki so:

-

prostorski plan Slovenije,

-

pomorski prostorski plan,

-

tematski akcijski program,

-

regionalni akcijski program.

(2)

V prostorskem planu Slovenije se konkretizirajo usmeritve Strategije za vsa vsebinska področja, ki so pomembna za doseganje razvojnih ciljev države. Sprejme se za celotno obdobje izvajanja Strategije.

(3)

V pomorskem prostorskem planu se načrtuje prostorski razvoj na morju. Pomorski prostorski plan in načrti upravljanja, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, morajo biti med seboj usklajeni. V postopku njegove priprave se zagotovi sodelovanje sosednjih držav. Pomorski prostorski plan se posodobi vsaj vsakih deset let.

(4)

V tematskem akcijskem programu se lahko celovito načrtujejo posamezna vsebinska področja, ki so v pristojnosti države, in so pomembna za njen prostorski razvoj. Sprejme se ga za vsaj desetletno obdobje.

(5)

V regionalnem akcijskem programu za izvajanje Strategije se obravnavajo vsebine regionalnega prostorskega plana iz drugega odstavka 75. člena tega zakona, ki so v pristojnosti države, če regionalni prostorski plan ni sprejet. Za pripravo regionalnega akcijskega programa se smiselno uporablja 78. člen tega zakona.«.

22. člen

V 72. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Izhodišča se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.

23. člen

V 73. členu se v četrtem odstavku prvi stavek črta.

24. člen

Besedilo 74. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Ministrstvo po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in javnostjo pripravi osnutek akcijskega programa in osnutek okoljskega poročila.

(2)

Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu ter udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 30 dneh predložijo pripombe in predloge v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.

(3)

Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora in javnosti pripravi predlog akcijskega programa in predlog okoljskega poročila ter pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.

(4)

Akcijski program sprejme vlada.«.

25. člen

V 76. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Regionalni prostorski plan in regionalni razvojni program, ki se pripravlja v skladu s predpisi s področja urejanja skladnega regionalnega razvoja, morata biti usklajena.«

Drugi odstavek se črta.

26. člen

V 78. členu se v petem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Regionalni prostorski plan se objavi v Uradnem listu RS.«.

27. člen

V 82. členu se v drugem odstavku v prvi alineji za besedo »postopek« doda beseda »priprave«.

V četrtem odstavku se za besedo »programa« črta besedilo »za izvajanje Strategije«.

V petem odstavku se za besedilom »priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa« črta besedilo »za izvajanje Strategije«, za besedilom »pripravi« se doda beseda »predlog«.

28. člen

V 83. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:

»V uredbi o najustreznejši varianti se določi zasnova načrtovane prostorske ureditve, okvirno območje in usmeritve za nadaljnje načrtovanje prostorske ureditve.«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5)

Območje DPN in območje državnega prostorskega ureditvenega načrta se določita tako, da ju je mogoče grafično prikazati na katastru nepremičnin.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6)

Območje uredbe o najustreznejši varianti se prikaže na topografski geodetski podlagi, po potrebi tudi s podatki o parcelah.«.

29. člen

V 84. členu se tretji odstavek črta.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku beseda »zavoda« nadomesti z besedo »ministrstva«, drugi, tretji in četrti stavek se črtajo.

30. člen

V 85. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »Investitor« doda besedilo »prostorske ureditve«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Pripravljavec v postopku DPN in pri pripravi dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku je ministrstvo.«.

31. člen

86. in 87. člen se črtata.

32. člen

V 88. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega DPN dopustna tudi izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje ter prostorskih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki niso bili predhodno načrtovani, če:

-

se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno pozitivno mnenje pobudnika priprave DPN ali, če je prostorska ureditev državnega pomena že zgrajena in predana v uporabo njenega upravljavca;

-

se z njimi ne onemogoči izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, predvidenih na teh območjih, ter

-

državni prostorski izvedbeni akt teh prostorskih ureditev izrecno ne prepoveduje.«.

33. člen

V 89. členu se drugi odstavek spremeni tako da se glasi:

»(2)

Občina pošlje vladi pobudo za načrtovanje, ki jo predhodno uskladi s pobudnikom, če je prostorska ureditev izvedena in predana v uporabo pa z upravljavcem.«.

Šesti odstavek se črta.

34. člen

Besedilo 91. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena pobudnik pripravi pobudo in jo poda ministrstvu. Pobudnik pred podajo pobude seznani lokalno skupnost z namero o podaji pobude za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena na njenem območju.

(2)

Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o postopku DPN, osnutek načrta sodelovanja javnosti, osnutek časovnega načrta ter poročilo o seznanitvi lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka.

(3)

Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena jo javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu, s čimer se začne postopek priprave DPN. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo pobudnika pozove, da pobudo dopolni, ali jo z obrazložitvijo zavrne.

(4)

Če ministrstvo ob obravnavi pobude ugotovi, da bi bilo zaradi funkcionalne ali teritorialne povezanosti smiselno in racionalno sočasno načrtovati tudi druge prostorske ureditve državnega pomena, s tem seznani pobudnika in pristojna ministrstva. Če se ministrstvo, pobudnik in pristojna ministrstva dogovorijo za sočasno načrtovanje, obveznosti v zvezi s tem določi vlada v sklepu o pripravi DPN iz prvega odstavka 93. člena tega zakona.

(5)

Če ministrstvo prejme za določeno območje več pobud, s sklepom odloči o združitvi obravnave teh pobud v enem postopku DPN, če je to smiselno zaradi njihove funkcionalne in teritorialne povezanosti.

(6)

Če je treba sočasno s pripravo pobude izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se lahko pobuda šteje tudi za dokument identifikacije investicijskega projekta.

(7)

Če se v pobudi utemelji, da je smiselna le ena varianta, je lahko sestavni del pobude študija variant, ki jo pobudnik pripravi ob smiselnem upoštevanju tega člena ter 92. do 94. člena tega zakona. Pobuda se v tem primeru šteje za predinvesticijsko zasnovo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

(8)

Če je bila najustreznejša varianta izbrana v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa, se pobuda pripravi na podlagi tega akta. Sestavni del pobude je potrditev predinvesticijske zasnove, in to v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

(9)

Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh podajo podatke in usmeritve za načrtovanje. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri priprav DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovane prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

(10)

Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v roku iz prejšnjega odstavka poda tudi mnenje iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona.

(11)

Če pripravljavec ob objavi pobude ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje iz drugega odstavka 84. člena tega zakona, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ob dejanju iz devetega odstavka tega člena podajo tudi stališče glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje z vidika svoje pristojnosti. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje sedem dni po prejemu teh stališč. Če nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje, stališča iz prejšnjega stavka ne poda v roku iz devetega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje odloči brez tega mnenja.

(12)

Občina po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena poda vse podatke iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje v roku, ki ni krajši od 30 dni. Občina lahko poda tudi usmeritve za načrtovanje. Če usmeritev ali podatkov v roku, ki ga določi ministrstvo, ne poda, se šteje, da jih nima.

(13)

Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni.«.

35. člen

92. člen se spremeni tako, da se glasi:

»92. člen

(analiza podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora ter predlogov javnosti)

Izdelovalec na podlagi analize podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti iz prejšnjega člena pripravi predlog izvedljivih variant in seznam strokovnih podlag, ki jih je treba še izdelati, in predlaga način upoštevanja predlogov javnosti.«.

36. člen

93. člen se spremeni tako, da se glasi:

»93. člen

(sklep o pripravi DPN)

(1)

Pripravljavec na podlagi pobude in dokumentov iz prejšnjega člena pripravi predlog sklepa o pripravi DPN.

(2)

Sklep o pripravi DPN sprejme vlada.

(3)

Sklep o pripravi DPN vsebuje:

-

navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja;

-

cilje načrtovanih prostorskih ureditev;

-

opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;

-

odločitev o načrtovanju v variantah z obrazložitvijo in opis variant;

-

navedbo, ali se bosta izvedli celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja;

-

seznam udeležencev postopka državnega prostorskega načrtovanja;

-

seznam podatkov in strokovnih podlag, vključno z obveznostmi udeležencev glede njihovega zagotavljanja;

-

druge podatke in obveznosti, ki so pomembni za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja.

(4)

Sklep o pripravi DPN, analiza podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.

(5)

Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom.

(6)

Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik ali investitor dostopa na zemljišča na območju variant za izvajanje meritev, raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej in pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela). Pobudnik ali investitor s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu pobudnika ali investitorja izvajajo taka dela. Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine zaradi omejitve uporabe nepremičnine za čas izvedbe pripravljalnih del.

(7)

Pobudnik in ministrstvo do uveljavitve DPN spremljata pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov na območju priprave DPN tako, da se z njihovo pripravo ne onemogoči načrtovanje ali izvedba načrtovanih prostorskih ureditev.«.

37. člen

94. člen se spremeni tako, da se glasi:

»94. člen

(študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN)

(1)

Pobudnik zagotovi študijo variant s predlogom najustreznejše variante (v nadaljnjem besedilu: študija variant), okoljsko poročilo in predlog DPN.

(2)

Pobudnik lahko predlog DPN zagotovi tudi po dokončanih dejanjih iz prvega do devetega odstavka 95. člena tega zakona. V tem primeru se v skladu s prvim do devetim odstavkom 95. člena obravnavata le študija variant in okoljsko poročilo, predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo pa se obravnavata v skladu s 96. členom tega zakona.

(3)

V študiji variant in okoljskem poročilu se variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Če je izvedljiva samo ena varianta, se v študiji variant obravnava in utemelji samo ta. Na podlagi rezultatov vrednotenja se opravi sintezna primerjava variant in se predlagajo najustreznejša varianta ter potrebne optimizacije in usmeritve za načrtovanje. Če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje, se vrednotenje z varstvenega vidika izvede na podlagi okoljskega poročila. Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se šteje za predinvesticijsko zasnovo.

(4)

Predlog DPN se izdela za najustreznejšo varianto iz študije variant z upoštevanjem optimizacij in usmeritev za načrtovanje.

(5)

Če sprejemljive variante ni mogoče najti lahko pripravljavec in pobudnik predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, lahko predlagata vladi tudi izvedbo postopka prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če gre za odločanje o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, pripravljavec ministrstvo, pristojno za okolje, zaprosi za mnenje o sprejemljivosti vplivov na okolje k študiji variant s predlogom najustreznejše variante, pri čemer mora biti predlog najustreznejše variante izdelan v obsegu in na ravni natančnosti predloga DPN. Za plan, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, se šteje predlog najustreznejše variante. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona ali o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave, se za predlog najustreznejše variante izdela predlog DPN.«.

38. člen

95. člen se spremeni tako, da se glasi:

»95. člen

(odziv na študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN)

(1)

Študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.

(2)

Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka podajo mnenje k objavljenemu gradivu. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

(3)

Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.

(4)

Državni nosilec urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena lahko poda k predlogu DPN tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

(5)

Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.

(6)

Na javno objavljeno študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN iz prejšnjega odstavka ima javnost možnost dajanja predlogov in pripomb najmanj 30 dni. V času javne objave se izvede tudi javna obravnava gradiva.

(7)

Občina po objavi gradiv iz petega odstavka tega člena izda mnenje k študiji variant in predlogu DPN v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če mnenja v roku, ki ga določi ministrstvo, ne izda, se šteje, da k javno objavljenemu gradivu nima pripomb. V tem roku lahko poda k predlogu DPN tudi projektne pogoje in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

(8)

Predlogi in pripombe javnosti ter mnenje občine se proučijo, oceni se tudi sprejemljivost načrtovane ureditve v lokalnem okolju. Pripravljavec in pobudnik do predlogov in pripomb zavzameta stališča (v nadaljnjem besedilu: stališča do predlogov in pripomb), ki so usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila oziroma predloga DPN.

(9)

Dopolnjena študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN ter stališča do predlogov in pripomb se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.

(10)

Državni nosilci urejanja prostora, ki jih zadevajo dopolnitve iz prejšnjega odstavka, v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka lahko podajo dopolnitev mnenja iz drugega odstavka tega člena. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

(11)

Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, v roku iz prejšnjega odstavka podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga DPN na okolje v 15 dneh od pridobitve teh mnenj oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka.

(12)

Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega, desetega in prejšnjega odstavka tega člena, mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.

39. člen

96. člen se spremeni tako, da se glasi:

»96. člen

(samostojna priprava in obravnava predloga DPN)

(1)

Če se v skladu z drugim odstavkom 94. člena tega zakona predlog DPN obravnava samostojno, se predlog DPN pripravi na podlagi gradiv iz devetega odstavka prejšnjega člena. Okoljsko poročilo se dopolni tako, da obravnava vplive predloga DPN na okolje. Dejanja iz desetega do dvanajstega odstavka prejšnjega člena se ne izvedejo.

(2)

Predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo se javno objavita v prostorskem informacijskem sistemu. Javna objava traja najmanj 30 dni.

(3)

Občina v 30 dneh po objavi iz prejšnjega odstavka poda mnenje k predlogu DPN ter projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če mnenja v tem času ne poda, se šteje, da nima pripomb k predlogu DPN.

(4)

Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od javne objave iz drugega odstavka tega člena podajo mnenje k predlogu DPN, lahko pa tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje glede sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

(5)

Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje ali poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje.

(6)

Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena ter mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.

40. člen

V 97. členu se v prvem odstavku za besedilom »uredbo po objavi gradiv iz« beseda »sedmega« nadomesti z besedo »dvanajstega«, za besedilom »ali po objavi gradiv« pa se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.

V drugem odstavku se v prvem stavku za besedo »usmeritvami« vejica in besedilo »ki jih da« nadomesti z besedo »iz«, v drugem stavku pa se za besedo »ureditev« in vejico besedilo »glede katerih« nadomesti z besedo »ki«.

41. člen

Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:

»97.a člen

(prenehanje postopka priprave DPN)

(1)

Pripravljavec lahko pobudnika pozove, da mu v določenem roku predloži dokumentacijo, gradiva, odločitve ali stališča, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN.

(2)

Če pobudnik v roku, določenem v pozivu ne predloži vse zahtevane dokumentacije, gradiv, odločitev ali stališč, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN, ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN.

(3)

Ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN tudi, če v petih letih od sprejetja sklepa o pripravi DPN ni izvedena objava iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.

(4)

Če je bil za območje priprave DPN sprejet začasni ukrep zavarovanja urejanja prostora, vlada sočasno s sprejetjem sklepa iz drugega ali tretjega odstavka tega člena sprejme tudi odlok o prenehanju veljavnosti začasnega ukrepa.«.

42. člen

V 98. členu se v drugem odstavku za besedo »dopolnitev« doda beseda »DPN«.

43. člen

Besedilo 100. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Združen postopek poteka ob smiselnem upoštevanju določb 91. do 95. člena tega zakona, pri čemer:

-

pobudnik hkrati s študijo variant zagotovi tudi uredbo o najustreznejši varianti;

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C)

Časovnica