Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

2889. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

Na podlagi 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta celovite energetske prenove določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo

(vsebina uredbe)

Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo.

Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(opredelitev izrazov)

Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:

javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;

zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

uporabniki objekta so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 6. členu te uredbe;

koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

(javni interes)

Na podlagi Energetskega zakona, Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije (DIIP Energetska sanacija objekta Kotnikova ulica 19a, Ljubljana, julij 2017, izdelovalec ZEL-EN d. o. o., Vrbina 18, 8270 Krško, datum sklepa: 18. 8. 2017; DIIP Celovita energetska sanacija objektov v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, julij 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 25. 7. 2017; PIZ Celovita energetska sanacija objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, avgust 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 30. 8. 2017; IP Celovita energetska sanacija objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, september 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, datum sklepa: 8. 9. 2017), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) in na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (ocena o upravičenosti JZP za energetsko sanacijo objekta Kotnikova ulica 19a, Ljubljana, marec 2017, izdelovalec ZEL-EN d. o. o., Vrbina 18, 8270 Krško; ocena o upravičenosti JZP za celovito energetsko sanacijo objektov v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, julij 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana; ocena o upravičenosti JZP za celovito energetsko sanacijo objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo, september 2017, št. dokumenta: 243/17, izdelovalec Boson d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. in 6. člena te uredbe.

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(območje izvajanja)

Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih:

Stavba na Kotnikovi ulici 19a, 1000 Ljubljana, ki je v upravljanju Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in v kateri so uporabniki Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in Ministrstvo za infrastrukturo;

Policijska uprava Nova Gorica na Sedejevi ulici 11, 5000 Nova Gorica, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

Policijska postaja Idrija na Gregorčičevi ulici 5, 5280 Idrija, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

Policijska akademija Tacen na Rocenski ulici 56, 1211 Ljubljana Šmartno, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija;

Center za oskrbo Gotenica v Gotenici 1, 1338 Kočevska Reka, ki je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve in v kateri je uporabnik Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti je opredeljeno v prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnih podatkov iz priloge te uredbe.

Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa in do oddaje končnih ponudb lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša, če se za posamezen objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

Koncesijsko razmerje se v primeru, da:

koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:

sredstev koncesionarja,

sredstev koncedenta in

sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in nagrada, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.