TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 26997/2012 z dne 20. 1. 2022 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo sojenje pred spremenjen senat.

Vse zahteve po nepristranskem odločanju, kot izhajajo iz prvega odstavka 23. člena Ustave, je treba spoštovati tudi v postopku odločanja o zahtevi za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka. Tudi v primeru pritožnika je Vrhovno sodišče odločalo v takšni situaciji. Dejstvo, da je sodnik v prejšnjem postopku odločal o pritožbi zoper prvostopenjsko obsodilno sodbo, pomeni, da je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku. Upoštevajoč zahteve oziroma prepovedi iz tretjega odstavka 412. člena Zakona o kazenskem postopku, tak sodnik ne bi smel sodelovati pri odločanju v senatu Vrhovnega sodišča v fazi o dovolitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper pravnomočno obsodbo in bi zato moral biti iz postopka odločanja pred Vrhovnim sodiščem izločen. Ker je v senatu Vrhovnega sodišča pri odločanju o dovolitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena, Ustavno sodišče ocenjuje, da Vrhovno sodišče pri odločanju z izpodbijano sodbo ni zagotavljalo objektivnega videza nepristranskosti sojenja. Zato je bila pritožniku v postopku odločanja pred Vrhovnim sodiščem kršena njegova pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.