TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 6659/2012 z dne 13. 4. 2017, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. IV Kp 6659/2012 z dne 31. 5. 2016 in sodba Okrajnega sodišča v Mariboru št. II K 6659/2012 z dne 8. 7. 2015 se razveljavijo. Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.

Enak položaj, kot če je opis kaznivega dejanja pomanjkljiv, ker umanjka kakšen izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja, nastane tudi, če sodišče posamezni zakonski znak kaznivega dejanja razloži preohlapno in na ta način sámo določi, da je kaznivo tudi ravnanje, ki ga zakonodajalec sam ni zajel v polje kaznivosti. Nič drugače ni niti, kadar je zakonski znak blanketna norma, torej kadar je treba za razumevanje opisa inkriminiranega ravnanja uporabiti kakšno drugo pravilo, ki je največkrat v predpisu, ki ni kazenski zakon. Če je predmet kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika javna listina, mora ta izpolnjevati vse predpisane pogoje za nastanek javne listine po predpisih, ki se uporabljajo kot dopolnilne norme, pri čemer za izpolnitev pogoja iz prvega odstavka 224. člena ZPP /izpisati/ oziroma prvega odstavka 169. člena ZUP /izpisati/, da jo izda nosilec javnega pooblastila v mejah javnega pooblastila, ne zadošča, da gre za dokumentacijo, ki nastaja le v zvezi z opravljanjem javne službe. Razlaga, da gre tudi v takšnem primeru za javno listino, ni v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave.