Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja...

820. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Razglašam Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. marca 2011.

Št. 003-02-3/2011-15

Ljubljana, dne 15. marca 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se s tem zakonom določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

2. člen

(načeli partnerstva in trajnostnega razvoja)

(1)

Nosilci odločanja na vseh teritorialnih ravneh pri izvajanju tega zakona sodelujejo v skladu z načelom partnerstva.

(2)

Občine, združenja gospodarskih dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: razvojni partnerji) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

»endogena regionalna politika« je del regionalne politike, ki je usmerjen v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor;

-

»indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti;

-

»območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno, javno-zasebno interesno sodelovanje razvojnih partnerjev na določenem območju;

-

»dogovor za razvoj regije« je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne specializacije razvojne regije;

-

»razvojna specializacija« je med razvojnimi partnerji dogovorjena primerjalna prednost razvojne regije pred drugimi razvojnimi regijami, upoštevajoč razvojne in prostorske potenciale ter globalne priložnosti;

-

»razvojni potenciali« vključujejo finančni in fizični kapital v gospodarskem smislu ter okoljski in družbeni kapital; slednji vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala;

-

»regijska razvojna mreža« je oblika pogodbenega povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije;

-

»regijski projekt« je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale; od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje;

-

»regionalna politika« je strukturna politika, ki obsega razvojne dejavnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega razvoja in se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga;

-

»regionalna razvojna agencija« je pravna oseba v večinski javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji;

-

»regionalni razvojni program« je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni;

-

»sektorski projekt« je razvojni projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na področju dela ministrstva in ima tudi pomemben vpliv na uresničevanje razvojne prioritete v razvojni regiji;

-

»teritorialni razvojni dialog« je način razreševanja razvojnih problemov in usklajevanja razvojnih odločitev, ki poteka med različnimi teritorialnimi ravnimi.

4. člen

(pristojnost države in občin)

Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.

5. člen

(programsko obdobje in dokumenti regionalne politike)

(1)

Programsko obdobje za izvajanje regionalne politike je enako obdobju vsakokratne finančne perspektive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), kot je določeno s strategijo razvoja Slovenije in zakonodajo EU.

(2)

Regionalna politika se načrtuje z naslednjimi medsebojno usklajenimi dokumenti:

-

strategija razvoja Slovenije,

-

državni strateški prostorski akt,

-

program državnih razvojnih prioritet in investicij,

-

programski dokumenti na mednarodni in državni ravni,

-

regionalni in območni razvojni programi ter

-

dogovori za razvoj regij.

6. člen

(razvojna regija)

(1)

Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je razvojna regija (v nadaljnjem besedilu: regija), ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev.

(2)

Regija obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 342 z dne 18. decembra 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1319/2013/EU).

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko najmanj eno leto pred začetkom novega programskega obdobja mejna občina v regiji prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina občin z večino prebivalstva regije, v katero občina prestopa. Za prestop mejne občine čez mejo kohezijske regije, ki se lahko opravi najmanj štiri leta pred začetkom programskega obdobja, je poleg soglasja večine občin z večino prebivalstva sosednje regije, v katero občina prestopa, potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister).

6.a člen

(kohezijska regija)

(1)

Za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.

(2)

Kohezijske regije se ujemajo z enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene v Uredbi 1319/2013/EU.

(3)

Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije.

(4)

Vsaka regija v kohezijski regiji ima v razvojnem svetu kohezijske regije pet predstavnikov, ki jih imenuje svet regije iz 10.a člena tega zakona.

(5)

Razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije ter opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za razvojni svet kohezijske regije opravlja državni organ, pristojen za regionalno politiko.

(6)

Vlada z uredbo določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.

II. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA DRŽAVNI RAVNI

7. člen

(določanje strategije)

(1)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s strategijo razvoja Slovenije in strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi cilje in usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov.

(2)

S programom državnih razvojnih prioritet in investicij vlada podrobneje opredeli, z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, programe in instrumente regionalne politike.

9. člen

(državni organ, pristojen za regionalno politiko)

Državni organ, pristojen za regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojen za opravljanje naslednjih strokovnih in upravnih nalog na področju regionalnega razvoja:

-

skrb za izvajanje tega zakona in zagotavljanje strokovne pomoči regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA),

-

vodenje regionalne politike,

-

usklajevanje predlogov dogovorov za razvoj posameznih regij, predlaganje odločitev vladi iz njene pristojnosti in vodenje teritorialnega razvojnega dialoga,

-

dodeljevanje finančnih spodbud v okviru izvajanja programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja s svojega delovnega področja,

-

vodenje evidence RRA,

-

zagotavljanje raziskovalnih podlag na področju regionalnega razvoja in skrb za prenos dobrih praks,

-

priprava predlogov odločitev, ki jih vlada sprejema za uresničevanje ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije v javnem skladu, namenjenem spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja,

-

obdelava podatkov o državnih razvojnih spodbudah v regijah in vzpostavitev ter vzdrževanje informacijskega sistema za regionalni razvoj,

-

opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom.

10. člen

(javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja)

(1)

Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.

(2)

Sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa poravnave.

(3)

Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.

(4)

Naloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.

(5)

Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v lasti sklada.

(6)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.

(7)

Član nadzornega sveta sklada se razreši pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala, ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.

(8)

Prosta denarna sredstva, ki so potrebna za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme sklad nalagati v naslednje finančne instrumente:

-

vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb,

-

depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa,

-

obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,

-

depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,

-

na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

(9)

Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja:

-

naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti namenskega premoženja,

-

naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja,

-

naložbe na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3 % namenskega premoženja.

III. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA RAVNI REGIJE

10.a člen

(organi odločanja)

Razvojne odločitve na ravni regije in kohezijske regije sprejemajo:

-

razvojni svet regije,

-

svet regije, in

-

razvojni svet kohezijske regije.

11. člen

(razvojni svet regije)

(1)

Razvojni svet regije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji.

(2)

Člani sveta so:

-

predstavniki občin,

-

predstavniki gospodarskih, obrtnih in drugih zbornic ter združenj s področja gospodarstva v regiji (v nadaljnjem besedilu: predstavniki gospodarstva) in

-

predstavniki nevladnih organizacij v regiji.

Število predstavnikov občin v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število predstavnikov nevladnih organizacij ne sme biti večje od polovice in ne manjše od četrtine števila predstavnikov občin. Število članov sveta in sestavo določi svet regije z dvotretjinsko večino vseh članov. Vsakemu območju upravne enote v regiji je treba zagotoviti najmanj enega člana sveta. Kandidate za predstavnike občin predlaga občinski svet izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev. Kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež v regiji. Glasuje se za skupno listo, ki jo predlaga svet regije in je potrjena, če je zanjo glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin v regiji. Mandat sveta je enak programskemu obdobju. Člana sveta, ki med mandatom preneha izpolnjevati pogoje za imenovanje v svet po tem zakonu, svet zamenja, ko zamenjavo predlaga organ, ki je člana predlagal. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema sklepa do izteka mandata sveta.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka imenuje območno razvojno partnerstvo v regiji, v kateri je oblikovano, in narodna skupnost v regiji, v kateri živi, po enega dodatnega predstavnika v svet.

(4)

Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov sveta.

(5)

Člani sveta na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in zastopa svet.

12. člen

(naloge in delo sveta)

(1)

Svet ima naslednje naloge:

-

vodi in usmerja pripravo regionalnega razvojnega programa in ga sprejme,

-

na področju regionalnega razvoja sodeluje z regijami drugih držav,

-

sklepa dogovore za razvoj regije,

-

sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu,

-

spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije in

-

opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom.

(2)

Svet sprejema odločitve na seji z večino glasov navzočih članov. Glasovi predstavnikov občin v svetu se štejejo dvojno. Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta in večina članov sveta, predstavnikov občin.

(3)

Odločitev sveta o regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regije mora naknadno potrditi svet regije, ki ga sestavljajo vsi župani v regiji in predsednik sveta samoupravne narodne skupnosti v regiji, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost. Delo sveta regije ureja poslovnik, ki ga sprejme svet regije z dvotretjinsko večino.

(4)

Na sejo sveta se vabi predstavnik ministrstva, ki nima pravice glasovanja.

(5)

Za pripravo predlogov odločitev v postopku priprave in izvajanja regionalnega razvojnega programa na prioritetnih področjih razvoja v regiji imenuje svet odbore, ki jih sestavljajo predstavniki regijske razvojne mreže, zunanji strokovnjaki, predstavniki občin, izpostav državnih organov in drugih institucij, ki delujejo v regiji in so pomembne za njen razvoj. Odbore sveta vodi RRA.

(6)

Svet podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela s poslovnikom. S poslovnikom se določi tudi način ugotavljanja in preprečevanja nasprotja interesov pri delu in pri odločanju sveta.

13. člen

(regionalni razvojni program)

(1)

Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za njihovo uresničevanje.

(2)

Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter določitev razvojne specializacije regije. Programski del pa vsebuje programe za spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega razvojnega programa.

(3)

Regionalni razvojni program se sprejme za programsko obdobje iz 5. člena tega zakona in mora biti usklajen s strategijo razvoja Slovenije.

(4)

Regionalni razvojni program sprejme svet najpozneje decembra leta pred letom, v katerem se konča prejšnje programsko obdobje.

(5)

Vlada z uredbo predpiše minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov.

14. člen

(razvoj območij avtohtonih narodnih skupnosti in območij, kjer živi romska skupnost v Republiki Sloveniji)

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Časovnica