na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-240/2023, stran 744 DATUM OBJAVE: 3.2.2023
VELJAVNOST: od 18.2.2023 / UPORABA: od 18.2.2023
RS 14-240/2023
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 18.2.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
240. Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32)
Na podlagi prvega odstavka 124. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19 in 172/21) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 27. januarja 2023 sprejel
R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32)
o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32)
1. UVOD
Republika Slovenija uporablja jedrske in sevalne tehnologije na številnih gospodarskih in drugih področjih. Pri uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v državi nastajajo tudi radioaktivni odpadki, za katere je treba zagotoviti varno ravnanje v vseh fazah ravnanja z radioaktivnimi snovmi od nastanka do njihovega odlaganja.
Glavni cilj nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: RAO) in izrabljenim gorivom (v nadaljnjem besedilu: IG) v Republiki Sloveniji v skladu z načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij in najboljših praks in obratovalnih izkušenj, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja ob hkratni dolgoročni tehnološko moderni in racionalni infrastrukturni podpori uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij. Za namene te resolucije varno ravnanje z RAO vključuje tudi njihovo fizično varovanje. Prav tako za namene te resolucije varno ravnanje z IG vključuje tudi njihovo fizično varovanje IG in vse ukrepe proti jedrski proliferaciji.
Nacionalni program je tudi podlaga za izpolnitev 11. člena Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne 2. 8. 2011, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2011/70/EURATOM), ki od države članice zahteva, da zagotovi izvajanje svojega nacionalnega programa, ki zajema vse vrste RAO in IG v njeni pristojnosti ter vse faze ravnanja z RAO in IG od nastanka do odlaganja.
Priprava in sprejemanje nacionalnega programa potekata skladno s 124. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19 in 172/21); v nadaljnjem besedilu: ZVISJV-1) [1]. V letu 2006 je bila kot oblika prvega nacionalnega programa sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006–2015 (Uradni list RS, št. 15/06; v nadaljnjem besedilu: ReNPROJG) in nato leta 2016 njena dopolnitev s sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (Uradni list RS, št. 31/16; v nadaljnjem besedilu: ReNPRRO16–25). S to resolucijo so bile v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM in takratnim Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV) začrtane nacionalna politika in strategije ter nacionalni program ravnanja z RAO in IG.
Ravnanje z RAO in IG v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (v nadaljnjem besedilu: ReNPROIG23–32) temelji na dosedanjem konceptu, kot je bil uporabljen v ReNPRRO16–25, poleg tega niso predvideni novi ali drugačni objekti za ravnanje z RAO in IG. Prav tako so za posamezne objekte, ki jih obravnava ReNPROIG23–32 bile v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje izvedene presoje vplivov na okolje v Republiki Sloveniji in čezmejne presoje vplivov na okolje ter na njihovi podlagi izdana ustrezna okoljevarstvena soglasja. ReNPROIG23–32 je pripravljena kot nadaljevanje in dopolnitev ReNPRRO16–25 zaradi nekaterih neskladnosti z Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM, zaradi leta 2017 sprejetega ZVISJV-1 in vseh na njegovi podlagi sprejetih predpisov. ReNPROIG23–32 je treba sprejeti predvsem zaradi izboljšanih ocen inventarja RAO in IG za vse objekte in dejavnosti skozi celotno obdobje veljavnosti. Po sprejetju ReNPRRO16–25 je bila večina ključnih vhodnih dokumentov, ki ocenjujejo količine RAO in IG med obratovanjem objektov in razgradnjo dopolnjena. Tako je bila narejena revizija Programa razgradnje za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, Programa razgradnje jedrskega objekta reaktor Triga Mark II, tretja revizija Programa razgradnje NEK in tretja revizija Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. S temi dokumenti se menja tudi časovnica posameznih aktivnosti. Na novo so ovrednoteni vsi stroški ravnanja z RAO in IG za vse objekte in dejavnosti ravnanja z RAO in IG skozi celotno obdobje objektov. Po sprejetju ReNPRRO16–25 je bil sprejet tudi Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije in Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Na osnovi navedenih dokumentov so bile na novo opredeljene raziskovalne in razvojne dejavnosti. ReNPROIG23–32 upošteva tudi rezultate mednarodne pregledovalne misije ARTEMIS (Integrated Review Service for Radioactive Waste and Spent Nuclear Fuel Management, Decommissioning and Remediation), ki jo je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo in je pregledala osnutek ReNPROIG23–32. Za učinkovitejše spremljanje napredka in izvajanja predvidenih ukrepov so v poglavju 4 te resolucije dodatno uvedeni ključni kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij. Vsebine navedenih dokumentov krepko posegajo v obstoječo ReNPRRO16–25 tako v vsebinskem delu kot v predstavljeni časovnici, da je treba še pred iztekom veljavnosti obstoječe resolucije sprejeti novo resolucijo za naslednje desetletno obdobje.
1.1 JEDRSKI IN SEVALNI OBJEKTI TER UPORABA VIROV SEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Republika Slovenija ima majhen jedrski program, pri katerem lastništvo največjega objekta deli s sosednjo Republiko Hrvaško. Slovenski jedrski program obsega jedrsko elektrarno v obratovanju, raziskovalni reaktor v obratovanju, Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: CSRAO) za skladiščenje institucionalnih RAO, ki nastajajo v industriji, raziskavah in medicini, v obratovanju ter odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: NSRAO) v fazi gradnje. Poleg tega pa še odlagališči rudarske in hidrometalurške jalovine na območju zaprtega rudnika urana na Žirovskem Vrhu.
Največji in najpomembnejši jedrski objekt v državi je Nuklearna elektrarna Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK), katere lastništvo si delita Republika Slovenija in Republika Hrvaška. Gradnja elektrarne, katere dobavitelj je bilo podjetje Westinghouse iz Združenih držav Amerike, se je začela leta 1974, prvič je bilo gorivo vneseno v reaktor leta 1981, ko je bila elektrarna tudi sinhronizirana na elektroenergetsko omrežje. Leta 1983 je elektrarna začela komercialno obratovati. Leta 2012 je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: URSJV) izdala odločbo o odobritvi sprememb varnostnega poročila, ki omogočajo podaljšanje predvidene dobe obratovanje NEK. NEK je v letu 2013 začel izvajati Program nadgradnje varnosti, ki je bil izveden na podlagi državnega post fukušimskega akcijskega načrta po EU stresnih testih. Program nadgradnje varnosti je bil dokončan v letu 2021, razen suhega skladišča za izrabljeno gorivo, ki bo dokončano do konca leta 2022. NEK je začel gradnjo suhega skladišča v začetku leta 2021, njegovo obratovanje se načrtuje v letu 2023. Obratovanje NEK se lahko podaljša iz predvidene osnovne življenjske dobe leta 2023 do podaljšane do 2043 ob pogojih uspešno zaključenega postopka presoje vplivov na okolje ter uspešno pridobljenega okoljevarstvenega soglasja zaradi podaljšanega obratovanja NEK in ob pogoju uspešno opravljenega občasnega varnostnega pregleda v letih 2023 in 2033.
Julija 2021 je Ministrstvo za infrastrukturo investitorju GEN energija, d.o.o., izdalo energetsko dovoljenje za energetski projekt Jedrska elektrarna Krško 2 (v nadaljnjem besedilu: JEK 2) [2].
Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, ki ga upravlja Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu: IJS), je drugi jedrski objekt v Republiki Sloveniji. Zgrajen je bil leta 1966. Leta 1991 je bil rekonstruiran, obnovljen in prirejen za pulzno obratovanje. Uporablja se za raziskovalne namene. Z odločbo URSJV št. 3570-13/2014/15 z dne 24. 12. 2014 in sklepom znanstvenega sveta IJS z dne 18. 6. 2015 je bilo obratovanje reaktorja podaljšano vsaj do zaključenega naslednjega občasnega varnostnega pregleda do konca leta 2024.
V Brinju, v neposredni bližini raziskovalnega reaktorja, je CSRAO, ki je namenjeno skladiščenju institucionalnih trdnih NSRAO, ki ne izvirajo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije, ampak iz drugih dejavnosti. Po uspešno opravljenem občasnem varnostnem pregledu objekta je bilo aprila 2018 obratovanje CSRAO z odločbo URSJV št. 3570-5/2018/23 podaljšano do aprila 2028. Glede na načrtovano obdobje mirovanja odlagališča NSRAO, ko se ne izvaja prevzem ali odlaganje NSRAO ali druga obsežnejša dela na odlagališču in glede na predvidene količine institucionalnih RAO, ki nastajajo v industriji, raziskavah in medicini v Republiki Sloveniji, je nadaljnje obratovanje objekta CSRAO nujno tudi po letu 2028.
V nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh so pridobivali uranovo rudo od leta 1982 do leta 1990. Po zaprtju rudnika so bili predelovalni obrat in drugi objekti rudnika razgrajeni in površine sanirane. Na območju rudnika sta ostali odlagališči rudarske in hidrometalurške jalovine Jazbec in Boršt. Po končani sanaciji je bilo odlagališče rudarske jalovine Jazbec v letu 2015 zaprto in je prešlo v upravljanje Agencije za radioaktivne odpadke (v nadaljnjem besedilu: ARAO). Na območju zaprtega odlagališča Jazbec, kjer je odložen material s povečano koncentracijo naravnih radionuklidov, se zaradi zagotavljanja sevalne varnosti od 2015 dalje izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča, kar kot obvezno državno gospodarsko javno službo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki izvaja ARAO. V ta namen je bila oktobra 2015 sprejeta Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15).
Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt so bili v letu 2019 izvedeni dodatni sanacijski ukrepi za zagotavljanje nadzora dolgoročne stabilnosti odlagališča in pripravljena revizija varnostnega poročila za odlagališče. Izdelano je bilo strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost o izvedenih dejavnosti in vsebini varnostnega poročila z vidika sevalne varnosti in stabilnosti odlagališča, ki je bilo potrebno za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališča. V letu 2023 bodo predvidoma doseženi potrebni pogoji in izvedeni vsi ustrezni postopki za zaprtje odlagališča, prenos upravljanja in začetek izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča, ki ga izvaja ARAO kot del javne služba za ravnanje z RAO.
Ukrepi varstva pred sevanji na območju zaprtih odlagališč Jazbec in Boršt za prebivalstvo in zaposlene niso potrebni, saj sta odlagališči sanirani in zaprti. Predvideva se, da bo odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt do konca leta 2023 zaprto.
Decembra 2009 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, št. 114/09 in 50/12) [3], s katero sta bila potrjena lokacija in tip odlagališča. URSJV je po pregledu in dopolnitvi dokumentacije za odlagališče NSRAO, ki je obsegala poročilo o vplivih na okolje, osnutek varnostnega poročila, idejno zasnovo, projektne osnove, strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter ostalo referenčno dokumentacijo, aprila 2019 izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. Z začetkom konec leta 2019 in v letih 2020 in 2021 je potekala čezmejna presoja vplivov na okolje, ki je bila uspešno zaključena junija 2021. Projekt odlagališča NSRAO je po izvedeni javni razgrnitvi dokumentacije v letu 2020 in javni obravnavi z odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35402-29/2017-169 z dne 30. 6 2021 in dopolnilno odločbo o okoljevarstvenem soglasju št. 35402-29/2017-172 z dne 5. 7. 2021 pridobil ustrezno okoljevarstveno soglasje. Varnostno poročilo za odlagališče NSRAO Vrbina, Krško, november 2021 [4], je URSJV januarja 2022 odobrila z izdajo mnenja h gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov št. 3510-3/2019/162 [5].
Gradbeno dovoljenje za jedrski objekt odlagališča NSRAO, objekti odlagališča 1. in 2. faza, št. dovoljenja 35105-95/2021-2550/37 je bilo izdano 27. 7. 2022. Začetek gradnje objekta je predviden v začetku leta 2023. Gradnja naj bi bila končana v letu 2026. V časovnem načrtu odlagališča je začetek poskusnega obratovanja predviden v drugi polovici leta 2026 in rednega v drugi polovici 2027.
Poleg naštetih jedrskih in sevalnih objektov se v Sloveniji uporabljajo tudi viri ionizirajočih sevanj v številnih dejavnostih v industriji, raziskavah, medicini in veterini.
1.2 RAO
ZVISJV-1 [1] RAO opredeljuje kot radioaktivne materiale v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katere ni predvidena ali načrtovana nadaljnja uporaba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. Podrobnejše razvrščanje RAO glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter agregatno stanje ureja Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (Uradni list RS, št. 125/21) [6].
RAO v trdni obliki se glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti po Pravilniku o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom razvrščajo v kategorije prehodno radioaktivnih odpadkov, zelo nizkoradioaktivnih odpadkov, NSRAO, visokoradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: VRAO) in kategorijo radioaktivnih odpadkov z naravnimi radionuklidi.
IG slovenska zakonodaja opredeljuje kot »jedrsko gorivo [1], ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjeno«. IG se lahko obravnava kot koristna snov, ki jo je mogoče predelati, ali kot radioaktivni odpadek, ki ga je treba odložiti. S predelavo IG lahko pridobimo predelan uran in plutonij, ki se lahko uporabljata kot koristna snov za novo jedrsko gorivo. RAO, nastale ob predelavi IG, štejemo med VRAO, ki vsebujejo radionuklide, katerih razpad sprošča toliko toplote, da jo je treba upoštevati pri ravnanju z njimi.
Poleg razvrščanja RAO pravilnik podrobno ureja še pisne postopke, program gospodarjenja z RAO ali IG, načrt ravnanja z RAO, postopke sortiranja, predelave in pakiranja, označevanja, shranjevanja, odležavanja in skladiščenja, premeščanja, oddaje in prevzema RAO ali IG, izpuščanja in odlaganja RAO, meril sprejemljivosti za prevzem v skladiščenje in odlaganje, posebne zahteve za ravnanje z odpadki pri pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin in z zelo nizkoradioaktivnimi odpadki. Pomemben del ravnanja, ki ga določa pravilnik, je namenjen posredovanju podatkov o nastajanju in ravnanju z RAO ali IG ter vodenju evidence imetnikov in centralne evidence RAO ali IG.
1.3 VELJAVNA NOTRANJA ZAKONODAJA IN MEDNARODNI SPORAZUMI
Ustava Republike Slovenije (72. člen) [7] med drugim določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, pri čemer država skrbi za zdravo življenjsko okolje in v ta namen z zakonom določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Te določbe ustave so podlaga za pravno urejanje področja jedrske in sevalne varnosti. Slovenska zakonodaja na področju ravnanja z RAO je obsežna in usklajena z mednarodnimi standardi. V najožjem pomenu praktične uporabe je področje urejeno z ZVISJV-1 in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih šest uredb vlade, deset pravilnikov ministra, pristojnega za okolje, devet pravilnikov ministra, pristojnega za zdravje, in po en pravilnik in odredba ministra, pristojnega za notranje zadeve. Po več kot petnajstletni uporabi zakona, nekajkratnih večjih spremembah in dopolnitvah, s katerimi so se spremenile in dopolnile nekatere ključne rešitve, predvsem pa zaradi na novo sprejetih evropskih direktiv s področja varstva pred sevanji in jedrske varnosti, je bila najprej leta 2017 uveljavljena celovitejša ureditev področja jedrske in sevalne varnosti, ki je temeljila na sprejetju novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) in novih podzakonskih predpisih. Zakon je bil nato v letih 2019 in 2021 dopolnjen in spremenjen predvsem zaradi sprememb, povezanih z urejanjem fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi in varnostnega preverjanja oseb (2019), ter dodatne ureditve obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladitve z Direktivo Sveta 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, pri čemer pa velja, da poglavitni cilji, načela in predlagane rešitve, vključno s sestavo in sistematiko zakona, ostajajo nespremenjeni.
V zakonodajo je Republika Slovenija prenesla temeljne varnostne standarde Mednarodne agencije za atomsko energijo. V predpristopnih pogajanjih med približevanjem Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) je Republika Slovenija pravni red uskladila s pravnim redom EU. Zaradi že prej zgledno urejenega področja z vstopom Republike Slovenije v EU leta 2004 ni bilo treba bistveno spremeniti zakonodaje na področju jedrske in sevalne varnosti. Republika Slovenija je tudi dejavno sodelovala pri nastajanju Direktive Sveta 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne 2. 7. 2009, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2009/71/EURATOM). Leta 2011 je Evropska komisija sprejela tudi Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM, s katero je Republika Slovenija že januarja 2013 v celoti uskladila svojo zakonodajo. S sprejetjem ZVISJV-1 ter njegovimi spremembami in dopolnitvami so bile v slovenski pravni red prenesene in uveljavljene še določbe Direktive Sveta 2013/59/ EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/EURATOM, 90/641/EURATOM, 96/29/EURATOM, 97/43/EURATOM in 2003/122/EURATOM (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2013/59/EURATOM).
Evropska komisija je sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 188, z dne 15. 7. 2022 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredbe Komisije (EU) 2022/1214), ki se uporablja od 1. januarja 2023 in je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU. Delegirana uredba Komisije med drugim določa tehnična merila povezana z gospodarsko dejavnostjo proizvodnje električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih in gradnje in varnega upravljanja novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije ali toplote, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Skupno lastništvo NEK od leta 2003 ureja Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba BHRNEK), s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem RAO in IG. Na podlagi te pogodbe sta za zagotavljanje vseh materialnih pogojev enakovredno odgovorni obe pogodbeni stranki, za nadzor nad jedrsko in sevalno varnostjo pa je odgovorna izključno Republika Slovenija. Pogodbenici soglašata o skupni obveznosti, da bosta zagotovili učinkovito skupno rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG z gospodarskega stališča in stališča varovanja okolja. Pogodba predvideva, da se bosta razgradnja ter odlaganje RAO in IG iz obratovanja in razgradnje izvajala v skladu s programom odlaganja in programom razgradnje, ki ju potrdi meddržavna komisija in se revidirata najmanj vsakih pet let. Program razgradnje odobri še upravni organ Republike Slovenije, pristojen za jedrsko varnost.
ZVISJV-1 določa, da je za ravnanje z RAO in njihovo odlaganje ustanovljena obvezna državna gospodarska javna služba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, katere dejavnosti zagotavlja država skladno s predpisi o gospodarskih javnih službah. V ta namen sta bila sprejeta Uredba o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 8/22) [8] in Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke (Uradni list RS, št. 8/22; v nadaljnjem besedilu: Odlok o ustanovitvi ARAO); [9], ki za javno službo določata način in pogoje ter organizacijsko obliko izvajanja, financiranje, cenik storitev in dejavnosti in druge vsebine, pomembne za izvajanje vseh organizacijskih in fizičnih dejavnosti ravnanja z RAO in IG.
Širše področje jedrske in sevalne varnosti je urejeno z Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list RS, št. 77/10), Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10), ki opredeljuje nadzor nad blagom z dvojno rabo (tj. blagom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja), Zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 97/10 in 56/15), Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZSFR-1), Zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo), s predpisi s področja fizičnega varovanja ter predpisi s področja zaščite in reševanja ipd. Predvideva se, da bo odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt do konca leta 2023 zaprto in se Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo) in preprečevanju posledic rudarjenja v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh, ki se še uporablja, v času veljavnosti ReNPROIG23–32 ne bo več uporabljal.
Na področju ravnanja z RAO in IG Republiko Slovenijo zavezujejo naslednje mednarodne konvencije in pogodbe:
-
Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (MKVIGRO) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/99),
-
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) (UL C št. 203 z dne 7. 6. 2016, str. 1),
-
Konvencija o jedrski varnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/96),
-
Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 15/89),
-
Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91),
-
Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala (Uradni list SFRJ – MP, št. 9/85, in Uradni list RS – MP, št. 14/09),
-
Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/00; v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija),
-
Protokol o spremembi Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10; v nadaljnjem besedilu: Protokol k Pariški konvenciji),
-
Konvencija z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/01),
-
Protokol o spremembi Konvencije z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960 o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10; v nadaljnjem besedilu: Protokol k Bruseljski dopolnilni konvenciji),
-
Skupni protokol o uporabi Dunajske konvencije in Pariške konvencije (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/94),
-
Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR) (Uradni list SFRJ – MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B,
-
Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT) (Uradni list SFRJ, št. 10/70) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS, št. 14/92 z dne 19. 3. 1992),
-
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/97),
-
Zakon o ratifikaciji Spremembe Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 14/09),
-
Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/00),
-
Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/09).
2. POLITIKA RAVNANJA Z RAO IN IG TER BISTVENI MEJNIKI
2.1 SPLOŠNI CILJI RAVNANJA Z RAO IN IG
Dejavnost ravnanja z RAO omogoča koristno uporabo ionizirajočih sevanj oziroma jedrskih tehnologij na različnih področjih, ki izboljšujejo kakovost in udobje sodobnega načina življenja. Z modernim, varnim in gospodarnim ravnanjem z RAO poskrbimo, da bremen, za katera je mogoče in je treba poskrbeti danes, ne prelagamo na prihodnje rodove. Zagotavljanje dolgoročnih, varnih in gospodarnih rešitev ravnanja z RAO pomeni infrastrukturno in strokovno podporo uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v Sloveniji. Cilji ravnanja z RAO in IG v Republiki Sloveniji morajo slediti tudi ciljem iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, ki ga je februarja 2020 sprejela Vlada Republike Slovenije [10]. Cilji v programu določajo nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji in celovite preučitve možnosti dolgoročne rabe jedrske energije.
Individualna in kolektivna zaščita ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji in kontaminacijo z radionuklidi je temeljni cilj ravnanja z RAO in IG, ki se nanaša na vse objekte in dejavnosti ter na vse faze delovanja jedrskega ali sevalnega objekta ali vira sevanja, vključno z načrtovanjem, izbiro lokacije, projektiranjem, gradnjo, obratovanjem, razgradnjo in zaprtjem ter dolgoročnim nadzorom in vzdrževanjem, če gre za odlagališče. Prav tako mora biti zajet tudi prevoz RAO in IG.
Za dosego temeljnega cilja ravnanja z RAO in IG se uporabljajo varno ravnanje, shranjevanje in skladiščenje vseh RAO ali IG v vseh fazah njihovega obstoja, čemur v skladu z določeno časovno dinamiko sledijo ustrezne trajne rešitve odlaganja. Naštete postopke pa je treba izpeljati učinkovito, racionalno in pregledno v skladu z zakonodajo ter načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij, najboljših praks in obratovalnih izkušenj. To je mogoče doseči s stalnim izobraževanjem in ozaveščanjem ter stalnimi raziskavami za izpolnjevanje strokovnega kadra.
Splošni cilji varnega ravnanja z RAO in IG so:
Cilj 1: Zaščititi ljudi in okolje pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj zaradi postopkov ravnanja z RAO in IG, njihovega shranjevanja, skladiščenja in odlaganja v vseh fazah njihovega obstoja.
Cilj 2: Podpirati in omogočati izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov ionizirajočega sevanja tako za pridobivanje energije kot za podporo in krepitev industrije, raziskav, medicine in drugih institucionalnih dejavnosti v skladu z načeli te resolucije ter v okviru veljavnih predpisov Republike Slovenije in mednarodnih smernic ter standardov.
Cilj 3: V skladu z veljavnim nacionalnim okvirom in pod predpisanim nadzorom pristojnega upravnega organa redno sistematično in na preverljiv način ocenjevati, preverjati ter do razumno dosegljive mere nenehno izboljševati varnost in učinkovitost objektov ali dejavnosti za ravnanje z RAO in IG.
Cilj 4: Zagotavljati in ohranjati ustrezne finančne in človeške vire, potrebne za izpolnitev obveznosti v zvezi z varnim ravnanjem z RAO in IG.
Cilj 5: Preprečevati nesreče z radiološkimi posledicami in ublažiti njihove posledice, če bi do njih prišlo, v kateri koli fazi ravnanja z RAO in IG.
2.2 NAČELA RAVNANJA Z RAO IN IG
Republika Slovenija je v svoj pravni red prenesla sodobna temeljna načela mednarodne skupnosti za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti, vključujoč varno ravnanje z vsemi vrstami radioaktivnih snovi. V Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 (Uradni list RS, št. 56/13; v nadaljnjem besedilu: Resolucija o jedrski in sevalni varnosti) so zapisana ta načela:
-
odgovornost za varnost,
-
vloga državne uprave,
-
vodenje in upravljanje v zvezi z varnostjo,
-
upravičenost objektov in dejavnosti,
-
optimizacija varstva,
-
omejitev tveganja posameznikov,
-
zaščita sedanjih in prihodnjih generacij,
-
preprečevanje nesreč,
-
pripravljenost in odziv ob izrednem dogodku,
-
zaščitni ukrepi za zmanjšanje tveganja za obstoječa tveganja za sevanja in sevanja, ki niso pod upravnim nadzorom.
Poleg zgornjih splošnih načel jedrske in sevalne varnosti pa mora ravnanje z RAO in IG potekati tako, da so vselej zagotovljeni:
-
Varstvo zdravja ljudi
Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da stalno zagotavlja sprejemljivo raven varovanja zdravja ljudi.
-
Varstvo okolja
Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da stalno zagotavlja sprejemljive stopnje varovanja okolja.
-
Čezmejni vplivi
Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da zagotavlja, da se bodo upoštevali tudi mogoči učinki na zdravje ljudi in okolje, ki presegajo državne meje.
-
Zaščita prihodnjih generacij
Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da predvideni vplivi na zdravje prihodnjih generacij ne bodo večji od vplivov, ki so sprejemljivi danes.
-
Prenašanje bremen prihodnjim generacijam
Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da se izogne prelaganju bremen na prihodnje generacije.
-
Notranji pravni okvir
Ravnanje z RAO in IG mora potekati v skladu z notranjim pravnim redom, vključno z jasno razdelitvijo odgovornosti med posameznimi deležniki. Notranji pravni okvir je treba redno prilagajati najnovejšim izsledkom raziskav, razvoju tehnologij ter najboljših praks in izkušenj.
-
Nadzor nad nastajanjem RAO
Nastajanje RAO in IG je treba ohranjati na najnižji praktično dosegljivi meri, ki je razumno izvedljiva tako v smislu dejavnosti kot količine, z različnimi ukrepi in postopki načrtovanja, npr. s predelavo in ponovno uporabo snovi.
-
Soodvisnost ravnanja in nastajanja RAO in IG
Pri nastajanju RAO in IG ter ravnanju z njimi se upošteva medsebojna odvisnost med različnimi fazami ravnanja z RAO in IG.
-
Varnost objektov za ravnanje z RAO in IG
Za zmanjšanje stopnje odvisnosti od aktivnih varnostnih funkcij mora biti v vsaki fazi obratovanja in vsej življenjski dobi objektov za ravnanje z RAO in IG zagotovljena ustrezna dolgoročna varnost z uporabo pasivnih varnostnih funkcij.
-
Načelo preglednosti, obveščanja in sodelovanja javnosti
Ravnanje z RAO in IG mora potekati na pregleden način, da bosta zagotovljena učinkovito obveščanje javnosti in opozarjanje na možnost sodelovanja vseh zadevnih zainteresiranih strani. Odločitve, ki bi lahko vplivale na javno zdravje, lokalne skupnosti ali okolje, je treba sprejemati s sodelovanjem zainteresiranih strani.
-
Načelo javnosti
Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev obveznih državnih gospodarskih javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred sevanji in jedrsko varnost, so javni.
-
Načelo strokovnosti
Odločanje in ukrepanje temeljita na najnovejših izsledkih domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij, najboljših praks in obratovalnih izkušenj.
-
Načelo povzročitelj plača
Za varnost ravnanja z RAO in IG je primarno odgovoren imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Stroške ravnanja z RAO in IG plača povzročitelj ali njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali drugače pridobil. Če povzročitelj RAO ali IG ni znan, odgovornost in stroške za ravnanje z RAO ali IG prevzame država.
-
Načelo stopenjskega pristopa
Ukrepi za zagotavljanje varnosti ravnanja z RAO in IG se izvajajo stopenjsko. Dokumentacija o postopku odločanja, ki se nanaša na vidike varnosti, mora biti sorazmerna s stopnjami tveganja in mora biti podlaga za odločanje o ravnanju RAO in IG.
-
Vnos in iznos, uvoz in izvoz RAO in IG
Za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz v Slovenijo in izvoz iz nje veljajo omejitve in zahteve, določene z notranjo zakonodajo in zakonodajo EU ter mednarodnimi oziroma dvostranskimi pogodbami.
-
Raziskave in razvoj metod za ravnanje z RAO in IG
Za izboljšanje varnega ravnanja z RAO in IG je treba uporabiti izsledke znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja. Raziskovalna in razvojna strategija Republike Slovenije na področju ravnanja z RAO in IG naj bo usmerjena v novo tehnološko znanje in sodelovanje z mednarodno raziskovalno skupnostjo.
-
Načelo mednarodnega sodelovanja
Republika Slovenija se zaveda, da si na regionalni in mednarodni ravni skupaj z drugimi državami deli odgovornost in priložnost za varno in trajno reševanje vprašanj, povezanih z ravnanjem z RAO in IG. Pri svojih ukrepih mora upoštevati načela, sprejeta v tej politiki, ter načela večstranskih in dvostranskih sporazumov. Nacionalna odgovornost za ravnanje z RAO in IG se upošteva hkrati z dejavnim sodelovanjem pri mednarodnih in regionalnih prizadevanjih za napredek pri skupnih regionalnih programih odlaganja.
-
Načelo zagotavljanja strokovne podpore in usposobljenosti delavcev
Za varno ravnanje z RAO in IG je treba zagotavljati primerne človeške vire, vključno s potrebnimi sredstvi za izobraževanje ter raziskave in razvoj.
-
Načelo skupne rešitve
Republika Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z RAO in IG ter njihovo odlaganje in si bo v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK prizadevala, da se zagotovi učinkovita skupna rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG iz NEK.
2.3 PRIPRAVA PROGRAMA RAZGRADNJE NEK TER PROGRAMA ODLAGANJA RAO IN IG IZ NEK
Leta 2002 sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju NEK ter sklenili meddržavno pogodbo BHRNEK, ki je začela veljati marca 2003. Po tej pogodbi sta skrb in odgovornost za ravnanje z RAO in IG iz NEK naloga obeh držav lastnic. Pogodba predvideva, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in jih financirali v enakih deležih. Če pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za končno odlaganje svojega dela RAO in IG, ki bodo nastali zaradi obratovanja in razgradnje NEK, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah.
Republika Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z RAO in IG ter njihovo odlaganje in si bo v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK prizadevala, da se zagotovi učinkovita skupna rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG iz NEK. Zaradi majhnih količin odpadkov in majhnega jedrskega programa ima skupna rešitev številne varnostne, ekonomske, družbene in gospodarske prednosti za obe državi.
Državi pogodbenici meddržavne pogodbe BHRNEK sta s podpisom mednarodne pogodbe ustanovili meddržavno komisijo za spremljanje izvajanja pogodbe in opravljanje drugih nalog v skladu s to pogodbo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri člane. Med drugimi pooblastili sta obe pogodbenici meddržavno komisijo pooblastili tudi za potrjevanje Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK.
Skladno z določbo meddržavne pogodbe BHRNEK je bil tako v letu 2004 izdelan in leta 2005 na 7. seji meddržavne komisije potrjen Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG [11]. Na podlagi tega programa, ki je določil višino prispevka za razgradnjo NEK ter odlaganje RAO in IG, in takrat veljavnega Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško je zavezanec za obračun in vplačilo sredstev ELES GEN, d.o.o., (od julija 2006 pa GEN energija, d.o.o., kot njena pravna naslednica) od aprila 2005 do 1. avgusta 2020 vplačeval v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško prispevek v višini 3,0 EUR/MWh električne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 360-51/2020/5, je GEN energija, d.o.o., od 1. avgusta 2020 vplačevala v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško prispevek v višini 4,8 EUR/MWh. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 306-106/2021/5 iz januarja 2022, GEN energija, d.o.o., s 1. 1. 2022 vplačuje v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško znesek v višini 12,0 EUR/MWh.
Meddržavna komisija je na 11. seji novembra 2017 naložila ARAO in Fond NEK, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK izdela tretjo revizijo Programa razgradnje NEK [12].
Meddržavna komisija je na svoji 13. seji septembra 2019 na podlagi poročila koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja tretje revizije obeh programov in preučitev možnosti glede skupne gradnje odlagališča NSRAO ugotovila, da skupna rešitev odlaganja NSRAO ni možna, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del RAO [13].
Skladno z določili meddržavne pogodbe BHRNEK je meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe, na svoji 14. seji julija 2020 potrdila tretjo revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK [14].
Meddržavna komisija je na 15. seji oktobra 2020 imenovala koordinacijski odbor za spremljanje prevzema NSRAO iz NEK v letih 2023-2025 s strani ARAO in Fond NEK ter za spremljanje priprave četrte revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, ter druge dejavnosti povezane z delom NEK. Poleg tega je koordinacijskemu odboru naložila, da koordinira dogovor glede servisiranja prevzema NSRAO na lokaciji NEK v ustrezni obliki na stroške ene ali/in druge strani [15].
Meddržavna komisija je na 16. seji aprila 2022 potrdila usklajeni projektni nalogi za četrto revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila ARAO in Fond NEK, da v sodelovanju z NEK do aprila 2024 pripravita četrto revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK do aprila 2024 pripravi četrto revizijo Programa razgradnje NEK [16]. Poleg tega je na osnovi poročila koordinacijskega odbora potrdila potrebo po reviziji študije delitve in prevzema NSRAO iz NEK in koordinacijski odbor zadolžila, da še naprej spremlja izvajanje tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG ter spremlja pripravo četrte revizije obeh programov.
2.4 POSTOPKI ZA ZMANJŠANJE NASTAJANJA RAO IN IG MED OBRATOVANJEM IN RAZGRADNJO
Po načelu nadzora nad nastajanjem radioaktivnih odpadkov je treba nastajanje RAO in IG ohranjati na najnižji praktično dosegljivi meri, ki je razumno izvedljiva tako v smislu dejavnosti kot količine, z različnimi ukrepi in postopki načrtovanja. Postopki in ukrepi za zmanjšanje nastajanja RAO in IG se izvajajo z načrtovanjem zmanjšanja pri izvoru nastanka, med obratovanjem in razgradnjo objektov. Običajno se za zmanjšanje nastajanja RAO med obratovanjem in razgradnjo uporabljajo postopki predelave in ponovne uporabe materialov, ki so kontaminirani ali le rahlo kontaminirani, ter v skladu s predpisanimi merili za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
Imetniki RAO ali IG, ki so upravljavci sevalnega ali jedrskega objekta, morajo v skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z RAO in IG v Program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom vključiti predvidene ukrepe za zmanjšanje nastajanja RAO ali IG ter njihovo uspešnost spremljati z vnaprej določenimi ključnimi kazalniki in predlagati spremembe ali dopolnitve programa, če le-ti niso doseženi.
2.5 VNOS/IZNOS, IZVOZ/UVOZ IN TRANZIT RAO IN IG
V EU področje vnosa, iznosa, uvoza, izvoza in tranzita RAO in IG ureja Direktiva Sveta 2006/117/EURATOM z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L št. 337 z dne 5. 12. 2006, str. 21, in UL L št. 200M z dne 1. 8. 2007, str. 254; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/117/EURATOM), za področje fizičnega varovanja jedrskega materiala (na primer IG) pri vnosu, iznosu, izvozu, uvozu ali tranzitu velja Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala in objektov, za odgovornost za jedrsko škodo pa konvencije, ki urejajo odgovornost tretjim na področju jedrske energije.
V Republiki Sloveniji to področje urejajo ZVISJV-1, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list RS, št. 77/10) ter Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Uradni list RS, št. 22/09 in 76/17 – ZVISJV-1), ki je v slovenski pravni red prenesel Direktivo Sveta 2006/117/EURATOM. Pravilnik se uporablja za čezmejne pošiljke RAO in IG, kadar je Republika Slovenija država izvora, namembna država ali država tranzita, če količina in koncentracija pošiljke presegata ravni izvzetja, ki so določene v tabeli 1 iz priloge Uredbe o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 19/18).
2.6 ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH IN FINANČNIH VIROV
Zanesljivost in varnost celovitega ravnanja z RAO in IG v vseh fazah njihovega obstoja ter uresničljivost zastavljenih ciljev se zagotavljajo s stabilnim financiranjem in ustrezno kadrovsko strukturo ter usposobljenostjo vseh, ki sodelujejo pri ravnanju z RAO in IG.
Temeljni pogoj za zagotavljanje visoke stopnje jedrske in sevalne varnosti v državi je kompetentna strokovna podpora usposobljenih ljudi, ki ne sme biti prepuščena zgolj tržnim zakonitostim, temveč morajo v skladu z nacionalnim okvirom deležniki za svoje osebje zagotoviti tudi ustrezno izobraževanje in usposabljanje, da bi tako pridobili, ohranili in razvijali potrebno strokovno znanje in usposobljenost. Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vseh fazah delovanja. Potrebna finančna sredstva morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta.
Dejavnosti ravnanja z RAO in IG se financirajo z upoštevanjem načela povzročitelj plača. Sredstva tako izvirajo neposredno iz lastnih sredstev in dodane vrednosti povzročiteljev oziroma imetnikov RAO in IG, ki jih pridobijo iz prodaje električne energije oziroma storitev sevalne dejavnosti ali drugih industrijskih procesov, v katerih nastajajo RAO. Ker pa je varno ravnanje z RAO in IG v širšem družbenem interesu zaradi zmanjševanja okoljskega tveganja, mora država v določenih upravičenih primerih (povzročitelj ni znan, netržne dejavnosti povzročiteljev, npr. zdravstvo, znanost in raziskave) zagotoviti dodatna javnofinančna sredstva preko resornega ministrstva, ki financira dejavnosti in storitve ARAO.
Sredstva, zbrana v Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad za razgradnjo NEK), se namensko uporabljajo na podlagi ZSFR-1 za financiranje nalog in storitev obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO in IG in druge naloge po ZSFR-1 in naloge kot jih določa ZVISJV-1, za financiranje priprave in izvedbe projekta za varno razgradnjo NEK ter za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim skladno z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14, 46/15, 76/17 – ZVISJV-1 in 8/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba o nadomestilih).
ARAO, ustanovljen kot javno podjetje leta 1991 z Odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 5/91), je bil leta 1996 preoblikovan v javni gospodarski zavod z Odlokom o preoblikovanju javnega podjetja Agencija za radioaktivne odpadke p. o., Hajdrihova 2, Ljubljana, v javni gospodarski zavod (Uradni list RS, št. 45/96). Leta 2022 je bil sprejet nov Odlok o ustanovitvi ARAO, ki na podlagi ZVISJV-1 ureja organizacijo, dejavnost, organe in njihove pristojnosti in druga temeljna vprašanja, povezana z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki [9].
ARAO je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo na območju Slovenije. Na podlagi uredbe o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki prevzema, prevaža, izvaja predelavo, skladišči RAO, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji ter izvaja dejavnosti in storitve priprave na gradnjo in gradnjo odlagališč [8]. Pooblaščen in odgovoren je za upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine in odlagališč RAO. Z zagotavljanjem in načrtovanjem dolgoročnih, varnih in gospodarnih rešitev ravnanja z RAO in IG, vključno z gradnjo odlagališča NSRAO, zagotavlja infrastrukturno in strokovno podporo pri uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v Sloveniji. Kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki bo po zagotovljenih infrastrukturnih pogojih izvajal tudi končno odlaganje RAO in IG, ki nastajajo med obratovanjem jedrske elektrarne in bodo nastali ob njeni razgradnji, ter RAO, ki nastajajo v drugih dejavnostih.
ARAO kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki pripravlja dolgoročne programe dela zavoda na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda ARAO [9]. Dolgoročni program dela mora vsebovati kadrovski načrt ARAO. Načrt odraža potrebo po strokovnih kadrih, katerih zaposlitev bo omogočala varno in čim bolj nemoteno ravnanje z RAO in IG in obratovanje, načrtovanje in nadzor nad jedrskimi in sevalnimi objekti (tudi že zaprtimi). Trenutno število zaposlenih je potrebno povečati zaradi dodatnih nalog ARAO, ki jih bo v obdobju veljavnosti ReNPROIG23–32 izvajal v okviru državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Nove zaposlitve so predvsem potrebne zaradi gradnje in obratovanja odlagališča NSRAO, izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč Jazbec in Boršt, izvedbi ukrepov za načrtovanje in vzpostavitev odlagališča za VRAO in druge naloge določene v tej resoluciji.
Za izvajanje upravnih nalog nadzora jedrske varnosti, jedrskih in sevalnih objektov ter virov ionizirajočega sevanja v državi in izvajanja strokovno upravnih in razvojnih nalog na področjih sevalne in jedrske varnosti, ki vključuje tudi ravnanje z RAO in IG je potrebno z dodatnim zaposlovanjem zaradi širitve upravnih nalog in nadzora novih objektov za skladiščenje, pripravo na odlaganje in odlaganje RAO in IG, zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko zasedenost URSJV.
2.7 FINANCIRANJE RAVNANJA Z RAO IN IG V REPUBLIKI SLOVENIJI
Za financiranje dejavnosti ravnanja z RAO in IG v Republiki Sloveniji so zagotovljeni trije glavni viri:
1.
sredstva Sklada za razgradnjo NEK, ki jih na podlagi programa razgradnje NEK, programa odlaganja RAO in IG iz NEK in določil Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22) vplačuje slovenski lastnik NEK, to je GEN energija, d.o.o.,
2.
plačila imetnikov institucionalnih RAO za storitve obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki po ceniku,
3.
sredstva iz državnega proračuna.
Odlaganje RAO in IG iz NEK se financira izključno iz sredstev namenskega sklada. Stroške ARAO za izvajanje javne službe za ravnanje z institucionalnimi RAO delno financirajo povzročitelji ali imetniki RAO po ceniku storitev javne službe za ravnanje z RAO. Preostali del stroškov se krije iz sredstev državnega proračuna, ki se izplačujejo na podlagi pogodbe o opravljanju javne službe ravnanja z RAO.
Stroški ARAO za pripravo na gradnjo, gradnjo, obratovanje in zapiranje odlagališča NSRAO se financirajo iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK in državnega proračuna Republike Slovenije. Ključ za razdelitev med oba vira financiranja predstavlja prostorninski delež odpadkov iz NEK in prostorninski delež odpadkov iz drugih virov.
Stroški za načrtovanje in izvedbo končne rešitve ravnanja z VRAO in IG iz NEK ter za načrtovanje in izvedbo razgradnje NEK se financirajo iz Sklada za razgradnjo NEK. Stroški dela ARAO in materialni stroški poslovanja ARAO so delno financirani iz proračuna Republike Slovenije delno pa v deležu, ki je sorazmeren predvideni količini NSRAO iz NEK, iz Sklada za razgradnjo NEK.
Država v skladu z ZVISJV-1 zagotavlja sredstva za financiranje za ravnanje z RAO in IG, če njihov povzročitelj ni znan, sredstva za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z RAO v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja, in s katero se zagotavljajo storitve, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. Država tudi zagotavlja sredstva za izvajanje nalog obvezne državne gospodarske javne službe upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč RAO in odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine.
Neposredne raziskave na področju ravnanja z RAO in IG so financirane glede na namen izvajanja in vir nastanka RAO ali IG, in sicer iz sredstev državnega proračuna in iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK. Sredstva iz državnega proračuna se zagotovijo preko resornega ministrstva, ki financira dejavnosti in storitve ARAO.
2.8 KLJUČNI MEJNIKI PROGRAMA ZA OBDOBJE 2023–2032
Program ravnanja z RAO in IG zagotavlja varno in učinkovito ravnanje z RAO in IG v Sloveniji tako, da je v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja. Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo jedrskih tehnologij usmerjajo različne strategije in nacionalni programi. Uporabo jedrskih in radioaktivnih snovi predvidevajo Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) [10], Resolucija o jedrski in sevalni varnosti ter drugi dokumenti. V NEPN-u je predvideno nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji. Proučena bo možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij vključujoč vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize ter dejavnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede gradnje nove jedrske elektrarne.
Nadaljnjo rabo jedrske energije predvideva tudi Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 [17], ki kot enega izmed ključnih ciljev strategije predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje. Predvideva še prednostno izvedbo vseh potrebnih korakov za zagotovitev dolgoročnega obratovanja obstoječe jedrske elektrarne, ki pomembno prispeva k nizko ogljični proizvodnji električne energije. Če bo na podlagi energetskega dovoljenja [2] in drugih postopkov sprejeta investicijska odločitev in gradnja JEK 2, bo moral investitor v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z RAO, izdelati program gospodarjenja z RAO ali IG za čas obratovanja objekta ter po prenehanju obratovanja objekta ustrezen projekt razgradnje in ravnanja z RAO in IG za njihovo dokončno odstranitev in odlaganje.
Pri pripravi mejnikov je bilo upoštevano, da če bo sprejeta odločitev o investiciji v JEK 2 in uspešno izvedeno umeščanje in gradnja, bodo glede na mednarodne izkušnje in čas, potreben do obratovanja JEK 2, prvi obratovalni RAO verjetno nastali po koncu veljavnosti tega programa. Zato projekt JEK 2 ni vključen v ključne mejnike tega programa.
Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 v prilogi I kot merilo za tehnični pregled projekta proizvodnje električne energije iz jedrske energije določa, da ima država članica EU operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke in dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za VRAO do leta 2050, ki za obstoječe objekte velja za projekte, odobrene po letu 2025. V tej resoluciji so v poglavju 4.4 določene strategije odlaganja NSRAO in ukrepi za dosego ciljev teh strategij. Za odlaganje NSRAO iz NEK je načrtovana gradnja odlagališča v začetku 2023 in obratovanje v letu 2027. Prav tako resolucija v poglavjih 4.5 in 5 predvideva več ukrepov in finančnih sredstev za zagotavljanje odlaganja VRAO in IG iz NEK. V kolikor bo v Republiki Sloveniji sprejeta ustrezna odločitev o investiciji v JEK 2, ne glede na načrt, da se za izvedbo investicije zaprosi za sredstva iz finančnega mehanizma, ki ga določa Delegirana uredbe Komisije (EU) 2022/1214, bodo temu ustrezno dopolnjeni načrti za zagotavljanje odlaganja VRAO in IG.
Vsekakor pa se v skladu z omenjenimi načrti in strategijami v prihodnje pričakuje nadaljnje nastajanje odpadkov iz obstoječe elektrarne ali načrtovanih elektrarn, vključno z radioaktivnimi odpadki iz NEK.
Našteti dokumenti se s časom naravno razvijajo in spreminjajo, zato se tudi ta program prilagaja zgoraj naštetim izzivom. Glavni način, s katerim lahko zagotavljamo zahtevano prilagodljivost, je vzpostavljena možnost skladiščenja RAO in IG, ki mu pozneje sledi načrtovano odlaganje. Tak fazni pristop, v katerem se po daljših fazah skladiščenja izvedejo krajše faze odlaganja, je tudi mednarodno sprejet in priznan. Ker so količine RAO in IG v Sloveniji razmeroma majhne, se s takim načinom optimiziranega delovanja, ki vključuje tudi različne možnosti sodelovanja pri ravnanju z RAO in IG, poveča tudi učinkovitost delovanja. Opisan fazni pristop je predstavljen na spodnji sliki.
&fbco;binary entityId="8880bc26-98d7-42fa-9210-2c717bc1db5d" type="png"&fbcc;
Slika 1: Prilagajanje ReNPROIG23–32 nacionalnim programom in strategijam na področju gospodarstva, raziskav in energetike
Ključna mejnika, ki izhajata iz »zunanjih« strategij in programov ter neposredno vplivata na mejnike izvajanja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG, sta prenehanje obratovanja in s tem proizvodnje električne energije v NEK ter prenehanje izvajanja raziskav in obratovanja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na IJS.
Pri pripravi strokovnih gradiv za to strategijo je bilo upoštevano, da bo jedrska elektrarna obratovala tudi po letu 2023. NEK mora v skladu z odločitvijo Agencije Republike Slovenije za okolje iz leta 2020 za podaljšanje življenjske dobe elektrarne do leta 2043 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. NEK ima odobren program nadzora nad staranjem, ki se izvaja, s čimer je izpolnjen eden od pogojev za podaljšanje obratovanja do leta 2043 ob uspešno opravljenem varnostnem pregledu v letih 2023 in 2033. Do konca leta 2022 bo v elektrarni izveden obsežen program nadgradnje varnosti, ki bo še dodatno prispeval k njenemu varnemu obratovanju do leta 2043.
Pri pripravi mejnikov je bilo upoštevano obratovanje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II najmanj do leta 2024 [18] z možnostjo podaljšanja obratovanja. Leta 2014 je bil za ta reaktor opravljen prvi občasni varnostni pregled, ki ga je treba ponavljati vsakih 10 let obratovanje reaktorja. Obratovanje reaktorja se je tako podaljšalo za 10 let do 2024.
Če bosta država kot lastnik in upravljavec IJS želela ponovno podaljšati obratovanje, bosta morala sprejeti odločitev o nadaljnjem obratovanju in do leta 2024 izvesti ponovni občasni varnostni pregled ter v njem prepoznane in potrebne izboljšave.
|
Ključni mejniki
|
Dejavnosti ravnanja z RAO v letu 2022 ali predvideno v prihodnosti
|
Predviden čas dejavnosti
|
Odgovornost za ravnanje
|
Opombe
|
|
Ravnanje z NSRAO iz obratovanja NEK
|
Skladiščenje v NEK
|
Skladišče v NEK obratuje vsaj do začetka druge faze odlaganja odpadkov iz NEK v odlagališče NSRAO Vrbina, Krško (2050).
|
NEK
|
V prvi fazi obratovanja odlagališča NSRAO
se sprostijo skladiščne zmogljivosti v NEK.
|
|
Odlaganje na odlagališče NSRAO Vrbina, Krško
|
Prva faza odlaganja slovenske polovice uskladiščenih odpadkov iz NEK poteka od druge polovice leta 2027 do konca leta 2029. Ponovna faza odlaganja po prenehanju obdobja mirovanja je predvidena v letih 2050 do 2058.
|
ARAO
|
||
|
NSRAO iz razgradnje NEK
|
Odlaganje na odlagališče NSRAO Vrbina, Krško
|
Odlaganje z začetkom leta 2050, ki bo predvidoma trajalo do leta 2058.
|
ARAO
|
|
|
Odlagališče NSRAO Vrbina, Krško
|
V fazi gradnje in priprav na poskusno in redno obratovanje
|
Gradbeno dovoljenje za objekte odlagališča NSRAO je bilo izdano julija 2022.
Gradnja se izvaja v letih 2023–2026, odlagališče bo začelo poskusno obratovati v drugi polovici leta 2026.
|
ARAO
|
Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju lahko odlagališče obratuje tudi po letu 2058.
|
|
Mokro skladišče za IG v NEK
|
Obratuje
|
Do 2048 (5 let po prenehanju obratovanja NEK 2043).
|
NEK
|
|
|
Suho skladišče za IG v NEK
|
V fazi gradnje
|
Gradnja bo zaključena do konca 2022.
Začetek premeščanja IG iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče znotraj lokacije NEK – prva kampanja premeščanja 592 gorivnih elementov je načrtovana leta 2023. Leta 2028 je predvidena druga kampanja s premeščanjem približno 592 gorivnih elementov in leta 2038 tretja kampanja s premeščanjem približno 444 gorivnih elementov.
Zadnja premestitev preostalih gorivnih elementov iz bazena v suho skladišče je predvidena najpozneje 5 let po prenehanju obratovanja NEK. Obratovanje skladišča je predvideno v obdobju 60 let po koncu obratovanja NEK (2103). Lahko pa se gorivo premesti predčasno in bazen preneha obratovati prej, če se to izkaže kot ekonomsko in varnostno učinkovitejše.
|
NEK
|
Predvidene so štiri ali pet kampanj premestitve IG iz bazena v suho skladišče.
|
|
Ravnanje z IG in VRAO
|
Spremljanje mednarodnega razvoja odlaganja IG, izvajanje raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti za gradnjo nacionalnega odlagališča in vzporedno iskanje rešitev predelave ali izvoza IG ter odlaganja v regionalnem ali večnacionalnem odlagališču.
Stalna aktivnost.
|
ARAO
|
||
|
Odlagališče za IG in VRAO
|
2019, skupaj z Republiko Hrvaško, izdelan dopolnjen referenčni scenarij za odlaganje v trdnih kamninah.
|
Primerjalne študije, idejni projekti in priprava kadrov do leta 2045.
Iskanje lokacije v letih 2045–2055.
Potrditev primerne in družbeno sprejemljive lokacije leta 2055.
Gradnja v letih 2055–2065.
Začetek obratovanja odlagališča IG v letu 2065.
Zaprtje odlagališča in začetek dolgoročnega nadzora in vzdrževanje odlagališča po letu 2075.
|
ARAO
|
Dopušča se možnost drugačne rešitve v okviru dogovorov meddržavne komisije NEK (zavezanost k iskanju skupne rešitve) in/ali mednarodne rešitve za trajno odlaganje IG in VRAO.
|
|
Obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju
|
Obratuje
|
Odložitev 60 % RAO iz skladišča v odlagališče NSRAO v letih 2028 in 2029 ter nato odložitev preostalega deleža (40 %) po letu 2050.
|
ARAO
|
Čas razgradnje in zapiranja CSRAO se ustrezno prilagodi glede na takratne potrebe skladiščenja RAO.
|
|
Obratovanje raziskovalnega rektorja TRIGA in razgradnja
|
Obratuje
|
Raziskovalni reaktor obratuje še vsaj do zaključka naslednjega občasnega varnostnega pregleda (v nadaljnjem besedilu: OVP) (2024) z možnostjo vnovičnega podaljšanja obratovanja. V postopkih naslednjih OVP se sprejme odločitev o nadaljevanju obratovanja, prenovi reaktorja ali razgradnji.
|
IJS
|
|
|
Zaprto odlagališče rudarske jalovine Jazbec
|
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča
|
Odlagališče rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto. ARAO izvaja upravljanje odlagališča in v skladu z dopolnjenim varnostnim poročilom izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča – stalna aktivnost.
|
ARAO
|
|
|
Zaprto odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt
|
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča
|
Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt bo predvidoma v letu 2023 zaprto. ARAO bo nato začel stalno upravljanje in izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča.
|
ARAO
|
|
Preglednica 1: Ključni mejniki izvajanja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG
3. ANALIZA STANJA NA PODROČJU RAVNANJA Z RAO IN IG
3.1 RAVNANJE Z NSRAO
Letno nastane v Republiki Sloveniji približno 40 m3 obdelanih NSRAO. Devet desetin teh odpadkov nastane v NEK, ki je odgovorna za skladiščenje vseh svojih NSRAO na lokaciji elektrarne. Preostalih deset odstotkov NSRAO so institucionalni RAO, ki nastajajo v zdravstvu, industriji in raziskovalno-izobraževalnih ustanovah, vključujoč raziskovalni reaktor. Vsi NSRAO, ki nastajajo v NEK, so zdaj skladiščeni v skladišču na lokaciji elektrarne, institucionalni RAO pa v CSRAO v Brinju pri Ljubljani.
V preteklosti so RAO z naravnimi radionuklidi kot rudarska in hidrometalurška jalovina nastajali tudi pri odkopavanju in predelavi uranove rude v rudniku Žirovski vrh. Ti odpadki so že odloženi na odlagališčih rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh.
3.1.1 NEK
Dosedanje količine
V zadnjih desetih letih je v NEK nastajalo 40 m3 ali manj odpadkov letno, ki jim s postopki obdelave še dodatno zmanjšajo prostornino. V preteklih letih je bila z metodami zmanjševanja prostornine, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšana prostornina nastalih NSRAO v NEK. Na sliki 2 je prikazana kumulativna količina uskladiščenih NSRAO do konca leta 2021. Uskladiščenih je bilo 2.333 m3 trdnih NSRAO s skupno aktivnostjo gama 18,5 TBq in skupno aktivnostjo alfa 0,027 TBq. RAO, namenjene za sežig in taljenje, izločijo in zaradi pomanjkanja prostora začasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo, kjer je bilo konec leta 2021 začasno shranjenih 53 paketov posušenih izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga in 371 paketov stisljivih odpadkov, ki čakajo na nadaljnjo obdelavo. V letu 2021 je bilo v zgradbi za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov začasno shranjenih še 167 paketov stisljivih odpadkov in 96 paketov drugih odpadkov.
V prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov je bilo konec leta 2021 shranjenih še dodatnih nekaj manj kot 1.000 m3 kontaminirane opreme (vključujoč dva stara uparjalnika). Večina tega materiala je nastala pri zamenjavi uparjalnikov leta 2000, preostanek pa so kontaminiran material, ki je v naslednjih letih nastal pri remontih NEK, in odpadki, vrnjeni s predelave na Švedskem. Odpadki v skladišču vsebujejo predvsem te kratkožive radioaktivne izotope: Co-60, Fe-55, Sr-90, Cs-134 in Cs-137.
&fbco;binary entityId="90b37f9d-d063-455d-81ea-779a4245c1e1" type="png"&fbcc;
Slika 2: Kumulativna količina NSRAO v m3 v skladišču NEK ob koncu leta 2021
|
Vrsta odpadkov
|
Oznaka
|
Število paketov
|
Aktivnost gama [Bq]
|
Aktivnost alfa [Bq]
|
Prostornina [m3]
|
|
produkti sežiganja
|
A
|
100
|
5,68∙109
|
1,15∙108
|
20,8
|
|
posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga
|
BR
|
1
|
8,54∙108
|
1,32∙106
|
0,2
|
|
stisljivi odpadki
|
CW
|
7
|
1,65∙108
|
3,29∙105
|
1,5
|
|
posušene usedline
|
DS
|
1
|
3,39∙107
|
6,30∙103
|
0,2
|
|
koncentrat izparilnika
|
EB
|
2
|
2,23∙108
|
1,17∙105
|
0,4
|
|
izrabljeni filtri
|
F
|
105
|
8,85∙1010
|
4,01∙107
|
21,8
|
|
drugi odpadki
|
O
|
7
|
3,20∙108
|
1,26∙106
|
1,5
|
|
posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga
|
PR
|
3
|
1,41∙1011
|
1,22∙108
|
0,45
|
|
stisnjeni odpadki leta 1988, 1989
|
SC
|
617
|
1,25∙1010
|
2,07∙108
|
197,4
|
|
izrabljeni ionski izmenjevalci
|
SR
|
689
|
1,82∙1012
|
3,72∙109
|
143,3
|
|
TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995 ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014.
|
ST
|
1853
|
5,19∙1011
|
6,65∙108
|
1601,0
|
|
TTC, v katere so vloženi standardni ne stisnjeni sodi
|
TI
|
396
|
1,59∙1013
|
2,20∙1010
|
344,1
|
|
Skupaj
|
3.781
|
1,85·1013
|
2,69·1010
|
2.332,7
|
Preglednica 2: Stanje v skladišču NSRAO v NEK dne 31. 12. 2021
Ravnanje z odpadki
Pri obratovanju NEK nastajajo trdni, tekoči in plinasti RAO, s katerimi se ravna v skladu z odobrenim varnostnim poročilom, programom gospodarjenja in drugimi postopki v NEK. RAO z obstoječimi tehnološkimi sistemi ustrezno obdelajo in pripravijo do take oblike, ki zagotavlja varno skladiščenje. Tehnologije obdelave in priprave vseh oblik NSRAO, ki so vpeljane v proizvodni proces, so primerljive z uveljavljenimi tehnologijami v svetu. Z obstoječimi postopki obdelave zmanjšajo prostornino, izločijo radionuklide, spreminjajo sestavo odpadkov in minimizirajo izpust radioaktivnih snovi v okolje. Prečiščeni in z meritvami preverjeni izpusti iz tehnoloških postopkov ravnanja z radioaktivnimi snovmi so strogo nadzorovani in potekajo v skladu z izdanim obratovalnim dovoljenjem ter odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami.
NEK je v letu 2013 začel načrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (objekt WMB). Nova stavba, ki je bila zgrajena leta 2018, je omilila težave skladiščenja zaradi zamud z gradnjo odlagališča NSRAO, saj je omogočila prestavitev merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišča. V novi stavbi se tudi pripravljajo paketi za skladiščenje ali sežig.
Mešanico plinov, ki izhaja iz primarnega hladilnega sistema in vsebuje radionuklide žlahtnih plinov ali drugih elementov v obliki hlapov in aerosolov, hranijo v zbiralniku za razpad plinov, dokler se njihova aktivnost zaradi naravnega razpada ne zniža pod predpisane meje. Iz mešanice plinov odstranijo večino kondenzacijskih komponent, ostanki žlahtnih plinov pa se izpuščajo v okolje po ventilacijskem sistemu z nadzorovanim izpustom prek visoko učinkovitih filtrov.
Radioaktivne tekočine se glede na nastanek in kemične lastnosti razvrščajo v dve skupini, in sicer tekočine, ki imajo dovolj visoko stopnjo kemijske čistoče in jih je mogoče v reaktorju ponovno uporabiti, ter tekočine, ki niso dovolj kemično čiste in so torej tekoči RAO.
Tekoče RAO posebej obdelajo in pripravijo, da se zmanjša njihova prostornina. Uporabljajo več postopkov in metod obdelave, kot so izparevanje, ionska izmenjava, filtriranje in sušenje v sodu, njihova izbira je odvisna od količine in fizikalno-kemičnih lastnosti RAO. Po obdelavi nastaneta dva ločena produkta, koncentrat s povišano koncentracijo radionuklidov in dekontaminirana tekočina.
Koncentrat s povišano koncentracijo radionuklidov dodatno pripravijo do oblike, primerne za skladiščenje. Koncentrat izparilnika se pripravi po tehnologiji sušenja v sodu.
Pri pretakanju tekočih odpadkov skozi naprave za ionsko izmenjavo se na površino ionskega izmenjevalnika vežejo radioaktivne snovi. Po daljši uporabi postanejo ionski izmenjevalniki neučinkoviti in jih je treba zamenjati in shraniti kot RAO. Izrabljeni ionski izmenjevalniki iz primarnih sistemov in iz sistema za ravnanje s kalužo uparjalnikov se sušijo ter pakirajo v sode iz nerjavne pločevine. Iz primarnih sistemov se pakirajo v težke sode z neto prostornino 150 l, narejene iz nerjavne pločevine z biološkim ščitom na notranji strani soda.
Izrabljeni filtrski vložki tekočinskih sistemov se po nasičenju in zamenjavi pakirajo v 208-litrske standardne sode. Dodatno zmanjšanje prostornine izrabljenih ionskih izmenjalcev je mogoče doseči s toplotno obdelavo (pirolizo ali sežiganjem) posušenih ionskih izmenjalcev iz sekundarnega kroga.
Sode s produkti iz sistema za sušenje vstavijo v cevaste površnike.
V sistemu ravnanja s tekočimi RAO se uporablja še sistem za recikliranje borove kisline, v katerem se zbira in predeluje odvečna borirana voda iz primarnega sistema in drugih virov, ki vsebuje tritij in je radioaktivna.
|
Proces
|
Uporabnost
|
Oblika RAO za imobilizacijo
|
|
izparevanje v izparilniku
|
tekočine
|
gošča po izparevanju (koncentrat)
|
|
ionska izmenjava
|
voda s kontaminanti v ionski obliki
|
izrabljeni ionski izmenjevalniki (posušeni)
|
|
filtriranje
|
vse tekočine
|
filtrski vložki
|
Preglednica 3: Procesi, ki se uporabljajo za obdelavo tekočih RAO v NEK
Trdni odpadki nastajajo kot rezultat obdelave plinastih in tekočih odpadkov, del pa nastaja neposredno pri vzdrževalnih delih in čiščenju. Razdelimo jih v pet skupin (tokov odpadkov): koncentrat izparilnika, pripravljen po tehnologiji sušenja v sodu, izrabljene smole ionskih izmenjevalnikov, izrabljeni filtri, stisljivi odpadki in drugi odpadki.
RAO v trdni obliki glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti razvrščajo v kategorije po Pravilniku o ravnanju z RAO in IG. Kategorija, ki je količinsko najbolj zastopana in najbolj zaseda skladiščni prostor, so kratkoživi NSRAO.
Poleg razvrstitve po agregatnih stanjih in kategorijah RAO odpadke razvrščajo po skupinah glede na izvor, lastnosti in nadaljnje ravnanje.
Odpadki so glede na razvrščanje vloženi v različne oblike embalaže: v 208-litrske standardne sode, 320-litrske površnike in 869-litrske cevaste površnike. Glavne metode obdelave trdnih odpadkov za zmanjšanje prostornine so sortiranje, dekontaminacija, stiskanje, superkompaktiranje, sežig, piroliza in taljenje.
Z ločevanjem se odpadki ločeno zbirajo, nekontaminirani od potencialno radioaktivnih, gorljivi od negorljivih, stisljivi od nestisljivih, negorljivi in nestisljivi ločeno od drugih.
Pošiljke gorljivega odpada se sproti pripravljajo v objektu WMB in se, ko se nakopiči dovolj odpada, zaradi dodatnega zmanjšanja prostornine pošiljajo na sežig, ki ga kampanjsko izvaja zunanji izvajalec na svoji lokaciji.
Do konca leta 2021 je bilo izvedenih sedem kampanj sežiga RAO, kar je razvidno s slike 2. Pepel in filtrski ostanki od sežiga gorljivih odpadkov se vrnejo imetniku v 100-litrskih sodih, ki so zabetonirani v 208-litrske sode.
Suhe stisljive RAO embalirajo v standardne 208-litrske sode. Za zmanjšanje prostornine uporabljajo hidravlično stiskalnico in visokotlačno stiskalnico (v nadaljnjem besedilu: superkompaktor). Stiskance vstavijo v cevaste površnike. Od leta 2006 je bil superkompaktor stalno nameščen in je do leta 2015 sprotno obdeloval za superkompaktiranje primerne pakete. Zaradi zgraditve objekta WMB, se je v letu 2015 superkompaktiranje začasno ustavilo in se bo nadaljevalo po premestitvi superkompaktorja v ta objekt. Nestisljive odpadke razkosajo in pakirajo v standardne sode. Kovinski odpadki, primerni za taljenje, so večinoma površinsko kontaminirani odpadki ali aktivirani odpadki iz zadrževalnega hrama, ki se z razpoložljivimi postopki dekontaminacije uspešno dekontaminirajo (približno 70 %) do ustreznih predpisanih meril za opustitve nadzora. Preostanek je primeren za taljenje v eni od razpoložljivih talilnic v tujini. Rezultat taljenja so ingoti, žlindra in prah.
|
Proces
|
Snovi, za katere se uporablja
|
Redukcijski faktor
|
|
stiskanje z nizkotlačno stiskalnico v sod
|
tkanina, plastika, pločevina, kabli, drobna oprema
|
do 4
|
|
superkompaktiranje sodov
|
tkanina, plastika, papir, pločevina, manjši kovinski deli
|
do 10
|
|
sežig
|
vse gorljive snovi
|
do 30
|
|
piroliza
|
gorljive snovi, ionski izmenjevalniki is sekundarnega kroga
|
do 60
|
|
taljenje
|
kovine
|
do 10
|
|
rezanje, drobljenje
|
vse snovi
|
do 2
|
Preglednica 4: Procesi, ki se uporabljajo za zmanjšanje prostornine trdnih RAO
Zgoraj opisane vrste RAO so rezultat sedanje tehnologije obdelave in priprave, poleg njih pa so v skladišču tudi vrste RAO, ki izhajajo iz tehnologij in postopkov, ki so se uporabljali v preteklosti, pa se zdaj ne več. To so koncentrat izparilnika, solidificiran s cementno vermikulitno mešanico, solidificirani izrabljeni ionski izmenjevalniki, stisnjeni RAO iz prve kampanje superkompaktiranja v 320-litrskih sodih.
V NEK sta ves čas močno prisotna zmanjševanje in kontrola nastajanja RAO v vseh fazah ravnanja. V ta namen je v skladu z ZVISJV-1 izdelan petletni razvojni načrt, ki podaja usmeritev o zmanjševanju količine RAO z doslednim nadzorom in odpravo puščanj hladila, dekontaminacijo in ponovno uporabo orodij in materialov, preprečevanjem kontaminacije, doslednim ločevanjem kontaminiranih materialov od čistih in uporabo tehnik zmanjševanja prostornine. V skladu z internimi postopki ravnanja so poglavitne tehnike zmanjševanja prostornine dekontaminacija, superkompaktiranje, termična obdelava in taljenje. Prav tako se stalno preverja možnost opustitve nadzora nad radioaktivnimi snovmi.
Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov
Ravnanje z RAO v NEK v prihodnjem obdobju se ne bo bistveno razlikovalo od sedanjega in tudi letne količine nastajanja se po pričakovanjih ne bodo bistveno spreminjale. Operativni dolgoročni cilj NEK je ohraniti količino nastalih NSRAO pod 35 m3 letno. Vsi obdelani, pripravljeni in embalirani trdni RAO iz NEK se hranijo v skladišču NSRAO v NEK. To je protipotresno grajena armiranobetonska stavba s površino 1.470 m2 in uporabno prostornino nekaj čez 2.000 m3, ki je s pregradnimi stenami razdeljena na šest ločenih prekatov. Prvotna administrativna zmogljivost skladišča NSRAO v NEK je bila skladno z lokacijskim dovoljenjem iz leta 1978 omejena na 5000 sodov (standardnih). Z novim lokacijskim dovoljenjem iz leta 1988 so bile administrativne omejitve zmogljivosti sproščene, in sicer znotraj obstoječih gabaritov ter z omejitvijo, da ne bo presežena ekvivalentna doza 0,2 mSv/leto, merjeno na ograji NEK.
V skladišču RAO je bila izvedena optimizacija skladiščnih prostorov s postavitvijo jeklene konstrukcije za racionalnejšo izrabo skladiščnih prostorov po višini z zlaganjem cevastih vsebnikov v dveh nivojih. Zmogljivost skladiščnega prostora se je povečala na 11.200 standardnih sodov (2.350 m3) oziroma 3.000 cevastih vsebnikov.
Pred zamenjavo starih uparjalnikov je bila leta 1999 protipotresno zgrajena armiranobetonska stavba za dekontaminacijo. V njej je prostor za hrambo starih uparjalnikov, več transportnih kontejnerjev s kontaminiranimi odpadki (kosi cevovodov, drug kovinski odpad), ki so nastali med zamenjavo uparjalnikov, toplotni izmenjevalnik, zamenjana glava reaktorske posode z opremo in drug kontaminiran kosovni material.
Doslej je bilo na sistemu za ravnanje z RAO in tudi v začasnem skladišču NSRAO narejenih že več izboljšav, katerih cilj je bil izboljšati varno delo z RAO, zmanjšati njihovo prostornino in optimizirati skladiščni prostor. Posodobljeni postopki, ki so posledica omenjenih sprememb, so z novim načinom pakiranja varnejši za dolgotrajno skladiščenje in za delavce, ker je izpostavljenost sevanju zmanjšana.
Ob koncu leta 2021 je bilo zasedeno okoli 96 % deklariranega skladiščnega prostora skladišča NSRAO NEK. V skladišču je trenutno razpoložljiv prostor v poljih A in B, ki sta delno zasedeni. Večje manipulacije in prestavljanje obstoječih paketov niso načrtovani. Letne količine nastajanja RAO so predvidljive, zmanjšanje nastajanja in zmanjšanje že nastalega RAO sta ena od temeljnih usmeritev ravnanja z RAO.
Po ocenah NEK je za skladiščenje zagotovljen dodatni prostor v dosedanjih manipulacijskih prostorih skladišča in manipulacijski prostor v objektu WMB. Z zgraditvijo objekta WMB je bil pridobljen prostor za ravnanje z RAO, kot je sortiranje, obdelava, odležavanje, meritve in drugo.
Hkrati je treba nadaljevati vse uveljavljene postopke za zmanjševanje nastajanja trdnega odpada, optimizirati predelavo borirane vode in nadaljevati zmanjševanje prostornine že nastalega odpada. Kot dodatno možnost skladiščenja je mogoče uporabiti stavbo za dekontaminacijo ob pogoju, da se stari uparjalniki in druge večje skladiščene komponente razgradijo, razrežejo in stalijo.
3.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II
Dosedanje količine
RAO nastajajo pri obratovanju, vzdrževanju reaktorja, pri delu v vroči celici in v nadzorovanem območju Odseka za znanosti o okolju. Nastajajo predvsem NSRAO, kot so izrabljene ionske smole, aktivirana ali kontaminirana eksperimentalna oprema, vzorci in zaščitna sredstva ter aluminijasti obsevalni vsebniki. RAO se obdelujejo ločeno glede na agregatno stanje. Trdne odpadke ločujejo na nestisljive (kontaminirano orodje in drugi predmeti, npr. laboratorijska steklovina …) in stisljive snovi (npr. rokavice, obujki, zaščitna oblačila, kontaminirani ali aktivirani vzorci, epruvete, pipete iz umetnih mas, pari, folije …). Letno nastane 1 do 2 standardna 208-litrska soda trdnih odpadkov (< 0,5 m3).
Občasno pri delu v laboratoriju z aktiviranimi vzorci nastajajo tudi tekoči RAO, ki odležijo v posebnem tanku z razpoložljivo prostornino 20 m3 in se po doseženih nivojih za opustitev nadzora v skladu s predpisanimi pogoji izpuščajo v Savo. Radioaktivne tekočine zbirajo v steklenih ali plastičnih posodah in jih pred oddajo v CSRAO ustrezno utrdijo.
Ravnanje z odpadki
Trdni RAO, ki nastanejo pri uporabi radioaktivnih snovi in obratovanju raziskovalnega reaktorja, se začasno hranijo v objektu vroče celice, ki je sestavni del reaktorja. Material je shranjen v sodih, večji kontaminirani kovinski kosi pa so shranjeni kot posebni odpadki. Med obratovanjem reaktorja nastajajo tudi plinasti in tekoči radioaktivni izpusti. Ocena doze za leto 2021, ki jo zaradi teh izpustov prejme referenčna oseba 100 m od reaktorja, je približno 0,02 µSv (na ograji reaktorskega centra, upoštevajoč referenčni čas 65 ur). V oddaljenosti 500 m je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza približno 0,6 µSv, kar je pod predpisano mejo iz varnostnega poročila, in je posledica zračnih izpustov žlahtnega plina Ar-41 z letno aktivnostjo 1,1 TBq in tekočih izpustov, v katerih so izmerili prisotnost Na-22 z aktivnostjo na detekcijski meji.
Glavni ukrep za zmanjševanje nastajanja RAO sta optimizacija delovnih postopkov za zmanjšanje količine nastalih radioaktivnih snovi ter skrbno ločevanje izrabljenih snovi na neradioaktivne in radioaktivne na kraju nastajanja. Poleg tega za radioaktivne snovi uporabljajo še proces staranja in iznos iz radiološko nadzorovanega območja, če izpolnjujejo predpisane pogoje za opustitev nadzora. Z ločevanjem in sortiranjem na stisljive in nestisljive ter uporabo stiskalnice zagotavljajo dodatno zmanjšanje nastalih odpadkov.
Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov
Količina NSRAO, ki nastanejo med obratovanjem raziskovalnega reaktorja in pri laboratorijskem delu, ni velika in se lahko začasno shranjuje v objektu vroče celice in nato preda izvajalcu javne službe. Zmogljivosti v objektu vroče celice za obdelavo in shrambo RAO zadoščajo za mnogo večjo količino, kot jih nastaja. Zmogljivost shrambe je približno 5 m3. Ob normalnem obratovanju je zasedenih manj kot 10 % razpoložljive zmogljivosti. Pričakovana letna količina nastalih RAO naj bi tudi v prihodnje ostala pod 0,5 m3 letno. Izjema so lahko le odslužene večje komponente iz reaktorja.
3.1.3 INSTITUCIONALNI RAO
Dosedanje količine
Izvajalci sevalne dejavnosti, ki niso upravljavci jedrskega ali sevalnega objekta, večinoma uporabljajo zaprte vire sevanja, ki jih po prenehanju uporabe vrnejo dobavitelju, če taka možnost vrnitve obstaja, na razpolago imajo tudi predajo drugemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če so še uporabni, vendar to možnost uporabljajo redko. Najpogosteje RAO, za katere ni predvidena opustitev nadzora, predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Institucionalne RAO se deli na tri glavne skupine: trdni RAO (skupina I), izrabljeni zaprti viri (skupina II) in preostali RAO (skupina III). ARAO prevzema RAO tudi v primeru najdbe vira neznanega povzročitelja ali imetnika ali v primeru nesreče z radioaktivnimi snovmi. V CSRAO je rezerviran prostor za skladiščenje 7,5 m3 RAO, nastalih v primeru radiološke nesreče.
Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Republiki Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in oddelki ali laboratoriji na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter splošnih bolnišnicah v Celju, Slovenj Gradcu, Izoli in Šempetru pri Gorici. Zaprte vire sevanja za terapijo uporabljajo na Onkološkem inštitutu in Očesni kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, za obsevanje krvnih sestavin pa na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa so v letu 2020 namesto zaprtega vira začeli uporabljati rentgensko napravo. RAO, ki nastanejo z uporabo odprtih virov sevanj, so večinoma kratkoživi prehodni RAO, ki s stališča ravnanja niso problematični, saj je pri povzročiteljih teh odpadkov poskrbljeno za primerne prostore, v katerih se ti odpadki začasno shranjujejo ali odležavajo, dokler se njihova aktivnost toliko ne zmanjša, da je v skladu s predpisi mogoča opustitev nadzora.
Izvajalec javne službe je v zadnjih petih letih povprečno prevzel 750 kg (2,7 m3) institucionalnih RAO. To so bruto količine, vključno z embalažo.
Uporaba radioaktivnih virov v industriji in raziskovalnih dejavnostih z leti upada, ker jih zamenjujejo s tehnologijami, ki ne uporabljajo radioaktivnega vira. Največji delež neobdelanih prevzetih RAO predstavljajo odpadni ionizacijski javljalniki požara.
Po področjih prevzemov in povprečno glede na maso v zadnjih treh letih RAO izvirajo iz dejavnosti raziskovalno-izobraževalnih programov (10 %, v to se štejejo tudi raziskave v medicinske namene), zdravstva (5 %) in industrije (85 %, vključno z ionizacijskimi javljalniki požara in prevzemi zgodovinskih RAO, ki so bili v lasti Slovenske vojske).
V CSRAO je bilo konec leta 2021 uskladiščenih 88,4 m3 RAO, kar znaša približno 80 % zasedenosti skladišča, skupne mase 49,5 ton in skupne aktivnosti 3,2 TBq.
Večino aktivnosti, ki je uskladiščena v CSRAO, predstavljajo odpadki skupine zaprti viri sevanja. Iz preglednice 5 je razvidno, da skoraj 96 % aktivnosti RAO, uskladiščenih konec leta 2021, pripada zaprtim virom, preostalo aktivnost pa predstavljajo trdni RAO vrst T1, T2, T3 in T4. 59 % do konca leta 2021 uskladiščenih odpadkov vsebuje kratkožive radionuklide (Co-60, Cs-137, Sr-90 ...), preostali pa vsebujejo dolgožive radionuklide (Ra-226, Am-241, Th-232 …).
Glede na prostorninski delež je bilo leta 2021 v CSRAO največ RAO I. skupine. Trdni odpadki predstavljajo okoli 91 % prostornine skladiščenih RAO, preostalo so zaprti viri sevanja. Med trdnimi RAO je 29,9 % gorljivih odpadkov (stisljivi in nestisljivi), polovica odpadkov (50,4 %) je tudi stisljivih (gorljivi in negorljivi), 33,4 % pa je nestisljivih in negorljivih, odpadkov posebnih oblik ali velikih kosovnih odpadkov (T4), katerih nadaljnja obdelava ni več smiselna. Kljub velikemu prispevku zaprtih virov k aktivnosti je delež njihove prostornine, ki ga zasedajo v skladišču, le 9,1-odstoten. RAO iz skupine preostali RAO (tekoči in mešani odpadki) se redko prevzemajo, pred sprejemom v skladišče se predhodno obdelajo v trdno obliko, v skladišču pa predstavljajo manjši delež.
|
Skupine
|
Vrsta radioaktivnih odpadkov
|
Število paketov
|
Radionuklidi
|
Aktivnost
(Bq)
|
Delež aktivnosti
|
Delež aktivnosti
|
Prostornina
|
Prostorninski delež
|
Prostorninski
delež
|
|
Podskupine
|
podskupine (%)
|
podskupine (m3)
|
podskupine
(%)
|
skupine
(%)
|
|||||
|
Trdni RAO
|
T1 (trden, stisljiv, gorljiv)
|
104
|
226Ra, 60Co, 241Am, 109Cd, 108Ag, 238U, 57Co, 232Th, 3H
|
6,70E+08
|
0,02
|
4,02
|
20,2
|
22,8
|
90,9
|
|
T2 (trden, stisljiv, negorljiv)
|
125
|
226Ra, 60Co, 241Am, 109Cd, 108Ag, 238U, 3H, 238U, 14C, 228Th, 106Ru, 210Pb
|
1,68E+10
|
0,52
|
24,4
|
27,6
|
|||
|
T3 (trden, nestisljiv, gorljiv)
|
29
|
226Ra, 60Co, 232Th, 137Cs, 152Eu, 22Na, 133Ba
|
3,41E+09
|
0,11
|
6,3
|
7,1
|
|||
|
T4 (trden, nestisljiv, negorljiv)
|
175
|
226Ra, 60Co, 109Cd, 137Cs, 108Ag, 238U, 14C, 232Th, 133Ba, 95Nb, 152Eu, 241Am, 85Sr
|
1,08E+11
|
3,37
|
29,5
|
33,4
|
|||
|
Zaprti viri
|
ZV0 (javljalnik požara)
|
76
|
241Am, 226Ra
|
1,88E+10
|
0,59
|
95,98
|
3,1
|
3,5
|
|
|
ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A ≤ 3,7 GBq)
|
118
|
226Ra, 60Co, 241Am/Be, 238U, 232Th, 63Ni, 55Fe, 90Sr, 106Ru, 3H, 152Eu, 137Cs, 85Kr, 238U
|
6,86E+11
|
21,40
|
1,8
|
2,0
|
9,1
|
||
|
ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq <A ≤ 37 GBq)
|
35
|
226Ra, 152Eu, 154Eu, 60Co, 137Cs, 85Kr, 90Sr, 241Am/Be, 133Ba, 3H, 137Cs, 210Pb, 55Fe
|
7,54E+11
|
23,52
|
1,3
|
1,4
|
|||
|
ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq <A ≤ 370 GBq)
|
8
|
152Eu, 241Am, 60Co, 137Cs, 133Ba, 90Sr, 241Am/Be, 3H, 85Kr, 90Sr
|
4,38E+11
|
13,66
|
1,5
|
1,7
|
|||
|
ZV4 (izrabljen zaprti vir z: A > 370 GBq)
|
3
|
60Co, 137Cs
|
1,18E+12
|
36,81
|
0,4
|
0,5
|
|||
|
Skupaj št. Paketov
|
673
|
3,21E+12
|
100,00
|
100,00
|
88,4
|
100,0
|
100,0
|
||
|
Skupaj prostornina
|
88,4 m3
|
||||||||
|
Skupaj masa
|
49,5 ton
|
Preglednica 5: Vrste in število paketov RAO v CSRAO 31. 12. 2021
Ravnanje z RAO
Paket predstavlja embalaža skupaj z notranjimi pregradami ali absorpcijskim materialom in RAO. Embalaža za skladiščenje RAO se izbere glede na vrsto, lastnosti in količino odpadkov, ustrezati mora merilom sprejemljivosti za prevzem v skladiščenje. Zunanja embalaža večine RAO, skladiščenih v CSRAO, je standardni 208-litrski sod. Sodi so zloženi v paletne okvirje in se zlagajo v višino do treh nivojev. Manjše kosovne enote se skladiščijo v vrečah, manjših kovinskih vsebnikih ali vsebnikih iz plastičnih mas, vstavljenih v kovinske mrežaste palete. Po obdelavi in pripravi kosovnih odpadkov se tudi ti RAO uskladiščijo v sodih.
ARAO v okviru izvajanja javne službe imetnike RAO seznani tudi z drugimi možnostmi za ravnanje z RAO in jih spodbuja k predaji virov sevanja drugim imetnikom sevalne dejavnosti, če so ti viri še uporabni, ali k vračilu izrabljenih virov dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Na podlagi podatkov o RAO pri imetnikih, ARAO svetuje tudi v zvezi z možnostjo opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo, dokler je še pri imetniku, pa tudi z možnostjo za izvoz, če je to primerno. ARAO količino operativnih RAO zmanjšuje z doslednim upoštevanjem postopkov za prevzem in skladiščenje RAO in s tem zagotavlja, da je možnost kontaminacije ob prevzemu in v skladišču minimalna.
Da se zmanjšuje prostornina skladiščenih RAO v CSRAO, se izvajajo postopki razvrščanja, ločevanja in pakiranja RAO, ki pripomorejo k učinkovitejšemu in varnejšemu nadaljnjemu ravnanju s paketi. Prostornina in masa skladiščenih RAO se dodatno zmanjšujeta še s postopki obdelave in priprave, kot so dekontaminacija, razstavljanje naprav, ki so vsebovale zaprte vire sevanja, rezanje večjih kontaminiranih delov na manjše kose in stiskanje. Navedene vrste obdelave in priprave RAO zadostujejo trenutnim potrebam, ARAO jih izvaja samostojno kot redno dejavnost. Zahtevnejši postopki pridejo v poštev redko, zato je v primeru potrebe po teh postopkih smiselno proučiti možnosti, da se izvedejo v tujini ali v mobilnih napravah, ki jih je mogoče dobiti v začasno uporabo.
Zaradi zmanjšanja prostornine RAO v CSRAO in zagotavljanja skladiščnega prostora je ARAO ionizacijske javljalnike požara v zadnjih nekaj letih v več prevozih odpeljal v recikliranje v tujino, kjer bodo tudi ostali. Prav tako je v recikliranje odpeljal in predal 100 kilogramov osiromašenega urana.
Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov
Objekt CSRAO sestavljajo prostori za osebje, prostor za skladiščenje RAO, strojnica prezračevalne naprave in vgrajeni sistemi. Objekt je velikosti 10,6 m x 25,7 m in višine 3,6 m. Skladiščni prostor je razdeljen na deset prekatov, najbolj oddaljen prekat od tovornih vrat je poglobljen pod nivo tal skladiščnega prostora. Transportna pot poteka po sredini skladiščnega prostora.
&fbco;binary entityId="4fe9bb30-6a70-4001-b05c-5e3daa03139f" type="png"&fbcc;
Slika 3: Predvidene količine RAO v CSRAO v naslednjih letih z upoštevanjem zmanjšanja prostornine RAO zaradi postopkov obdelave, ponovne uporabe in opustitve nadzora
Glede na sedanjo ureditev skladiščenja je administrativna skladiščna zmogljivost 115 m3 RAO, od tega 107,5 m3 za redne skladiščne zmogljivosti in 7,5 m3 za izredne prevzeme predvsem v primeru radiološke nesreče. Če bi bilo odpadkov iz nesreč več, bi se bilo treba lotiti vsakega primera posebej. Možno je nekolikšno povečanje skladiščne zmogljivosti (do 17 m3) z uvedbo tehnologije za skladiščenje v poglobljenem prekatu in delnim zalaganjem transportne poti.
Na podlagi večletnih izkušenj prevzemov RAO in trenda uporabe radioaktivnih virov v industriji, zdravstvu in izobraževalno- raziskovalnih dejavnostih se v naslednjih letih pričakujejo letni vnosi RAO v CSRAO do 3 m3 razen v primeru, da bi prišlo do prevzema večje količine odsluženih komponent iz raziskovalnega reaktorja Triga. Če se ne bi v prostorih vroče celice izvajali obdelava in priprava odpadkov, bi bilo ob predvidenem trendu sprejemov RAO skladišče leta 2027 administrativno zapolnjeno. Ker pa se pri zaprtih virih sevanja sprejemajo celotne naprave, ki se jim v postopku nadaljnje obdelave odstranijo neradioaktivni deli in se v skladišču obdrži le radioaktivni vir sevanja, je učinek zmanjšanja prostornine v večini primerov, kjer se to da izvesti, več kot 90-odstoten. Učinkovito zmanjšanje prostornine trdnih RAO je možno tudi s sežigom gorljivih odpadkov v tujini in superstiskanjem že stisnjenih RAO, kar pa bo zaradi dragega postopka mogoče šele takrat, ko bodo izčrpane vse druge možnosti za zmanjšanje prostornine. ARAO bo še naprej odvažal RAO v recikliranje v tujino, dokler bo ta možnost obstajala in dokler bo iznos ekonomsko upravičen.