TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljice zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi.

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper odločitev o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) in stikih (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se mladoletni otrok udeležencev A. A., rojen ... 2014, EMŠO: ..., zaupa v njuno skupno vzgojo in varstvo, navedeni točki izreka pa se doda nov odstavek, ki se glasi:

„Skupna vzgoja in varstvo mld. otroka udeležencev se izvršuje tako, da otrok v tednu, ko ima oče razporejen delavnik na štiri dni, preživi pri njem preostale tri dni in štiri dni pri materi, v tednu, ko ima oče razporejen delavnik na tri dni pa preživi pri njem preostale štiri dni in tri dni pri materi.

Mld. otrok A. A. počitnice med šolskim letom preživlja s staršema izmenjaje ter z vsakim polovico časa med poletnimi počitnicami;“

odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa (odločitev o stikih) pa se razveljavi.

III. Pritožbama udeležencev zoper odločitev o preživnini (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa) in pritožbi nasprotnega udeleženca zoper stroškovno odločitev (VI. točka izreka izpodbijanega sklepa) se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. V preostalem delu se pritožbi udeležencev zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z vidika pravic staršev bi bilo najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena.

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da otrokova starša nista zmožna takšne stopnje dogovarjanja, da bi sodišče lahko ugodilo očetovemu predlogu za skupno starševstvo, saj na naroku za glavno obravnavo kljub poskusom nista bila sposobna doseči sporazumne rešitve, ne zadošča za zavrnitev možnosti določitve skupnega varstva in vzgoje.

Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so preživninske zmožnosti predlagateljice slabše. Določitev preživnine je odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja. Pri presoji zmožnosti udeležencev imata oba enako izhodišče: oba sta mlada, očitno delazmožna in z enako stopnjo izobrazbe. Vsak od njiju ima tudi breme preživljanja še enega otroka iz življenjske skupnosti z drugim partnerjem.