Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev...

2715. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti

Na podlagi 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) izdaja minister, pristojen za zdravstvo

PRAVILNIK
o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik natančneje ureja pogoje za opravljanje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci, pri katerih se opravlja pripravništvo; preizkušanje pripravnikovega praktičnega znanja, pogoje za opravljanje strokovnih izpitov, programe strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi.

2. člen

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene, farmacevtske in druge ustrezne usmeritve, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo v obdobjih, ki jih določa zakon.

Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki v zdravstvenih zavodih opravljajo druga z zdravstvenim varstvom povezana strokovna dela, za delavce; ki opravljajo dela zdravstvenega varstva v drugih z zakonom določenih zavodih ter za delavce, ki ne delajo v zdravstvenih zavodih, njihovo delo pa sega na področje zdravstvene dejavnosti.

3. člen

Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela skladno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom zdravstvenega zavoda, razen za čas letnega dopusta.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, predpiše v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ustrezne ukrepe, če pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, če poteka program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljati strokovnega izpita v roku, ki ga določa zakon oziroma kolektivna pogodba.

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali določen čas.

Volontersko pripravništvo v zdravstvenih zavodih oziroma pri zasebnih zdravstvenih delavcih poteka skladno z zakonom.

4. člen

Pripravniki pridobijo pravico za samostojno opravljanje dela v poklicu po opravljenem strokovnem izpitu, razen če ni z zakonom drugače določeno.

Pripravniku se med pripravništvom ter po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom lahko zaupajo posamezna zdravstvena opravila, za katera se usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati pooblaščeni delavec, ki opravlja zdravstvene storitve.

Natančnejši pogoji za delo pripravnikov so določeni s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom zdravstvenega zavoda.

5. člen

Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, spremlja in nadzira izvajanje pripravništva v zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih. Predvsem nadzira potek pripravništva v skladu s programi, izvajanje določb mentorstva in preizkušanja praktičnega znanja, daje v zvezi s tem nasvete in informacije ter izvaja potrebne ukrepe.

Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, spremlja in nadzira izvajanje strokovnih izpitov pripravnikov s srednjo strokovno izobrazbo v pooblaščenih zdravstvenih zavodih in izvaja v zvezi s tem potrebne ukrepe.

II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO

6. člen

Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec je dolžan pripravniku omogočiti, da se na ustrezen, način seznani s programom strokovnega izpita.

7. člen

Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorjev.

Mentor mora imeti najmanj takšno, strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju, za katerega se pripravnik usposablja.

Plačilo mentorskega dela je opredeljeno v kolektivni pogodbi.

8. člen

Mentor pripravnika ima zlasti tele naloge:

-

skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;

-

uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti ter s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;

-

skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;

-

dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti;

-

nadzira sam in po drugih strokovnih sodelavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;

-

obravnava in analizira individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja oziroma primere iz prakse;

-

skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak daje o tem le informiran, da spozna delo drugih delavcev v procesu dela ter se predvsem usposablja za samostojno delo v svoji stroki;

-

skrbi sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva in da se seznani s predpisi o varstvu pri delu;

-

opozarja pripravnika pri konkretnem delu na kodeks etike;

-

sodeluje pri preizkušanju praktičnega znanja pripravnika.

9. člen

Ob pričetku opravljanja pripravništva izda zdravstveni zavod ali zasebni zdravstveni delavec pripravniku list o pripravništvu in o praktičnem usposabljanju, v katerega pripravnik vpisuje opravljanje del iz predpisanega programa ter udeležbo na seminarjih, kar potrjuje mentor.

III. ZDRAVSTVENI ZAVODI IN ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVCI, PRI KATERIH SE LAHKO OPRAVLJA PRIPRAVNIŠTVO