Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole...

2567. Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/24-2023

K O L E K T I V N A P O G O D B A
za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/24-2023

Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo:
javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Zgornji Brnik 130n, 4210 Brnik – Aerodrom, ki ga zastopa Rok Marolt, direktor javnega podjetja
(v nadaljevanju: javno podjetje, delodajalec, družba oziroma KZPS, d.o.o.),
in
SAITS – Sindikat aeronavtičnih informacijskih in telekomunikacijskih služb, ki ga zastopa Radoš Dick, predsednik sindikata,
SATS – Sindikat aeronavtične tehnične službe, ki ga zastopa Boris Remškar, predsednik sindikata,
SKZPS – Sindikat Kontrole zračnega prometa Slovenije, ki ga zastopa Gregor Medvešek, predsednik sindikata in
SSKL – Samostojni sindikat kontrolorjev letenja RS, ki ga zastopa Robert Štauber, predsednik sindikata
(v nadaljevanju: sindikati)
(skupaj poimenovane: pogodbene stranke)
Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo, da:
– družba na podlagi dovoljenja (certifikata) izvajalca storitev upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Republiki Sloveniji izvaja storitve služb zračnega prometa (ATS), upravljanja pretoka zračnega prometa (ATFM), upravljanja zračnega prostora (ASM), komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb (CNS) ter letalskih informacijskih služb (AIS), potrebnih za uporabnike zračnega prostora, ter zagotavljanja, nadgrajevanja in vzdrževanja komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov v okviru istoimenskih služb (CNS) za potrebe vodenja in kontrole zračnega prometa (v nadaljevanju: navigacijske službe zračnega prometa);
– je bilo za izvajanje služb iz prejšnje alineje s strani Republike Slovenije ustanovljeno javno podjetje KZPS, d.o.o., ki izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije v javnem interesu zagotavlja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo;
– dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa po standardni klasifikaciji dejavnosti predstavlja eno od dejavnosti pod šifro 52.230 – Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu;
– Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 30/06 – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 62/10 – ZLet-C in 18/11 – ZUKN-A) v 5. členu določa, da Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa ter služb letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju Vlade RS;
– je bila Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa med delodajalcem in sindikati prvič sklenjena leta 2006 in je pričela veljati dne 1. 4. 2006 (št. 171-1/2007-31), njene prve spremembe in dopolnitve so stopile v veljavo dne 1. 11. 2008, druge spremembe in dopolnitve pa dne 1. 6. 2010;
– imajo pogodbene stranke interes, da predmetna Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) v celoti nadomesti Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/2007-31, ki je stopila v veljavo dne 1. 4. 2006, skupaj s spremembami in dopolnitvami.

OBLIGACIJSKI DEL

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna in stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba velja za podpisnike in delodajalca, ki opravljajo dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa, ki je po standardni klasifikaciji dejavnosti navedena kot ena od dejavnosti pod šifro 52.230 – Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu.

2. člen

Osebna veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, vključno z napotenimi delavci.

Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe, razen če je s pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe drugače dogovorjeno.

Za vodilne delavce veljajo določbe te kolektivne pogodbe, če niso s pogodbo o zaposlitvi vprašanja, ki se lahko skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, drugače uredijo, tudi drugače urejena.

3. člen

Časovna veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.

Kolektivna pogodba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po objavi.

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom vseh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo.

4. člen

Odpoved kolektivne pogodbe

Katerakoli pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo s tri mesečnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbena stranka, ki kolektivno pogodbo odpoveduje, o odpovedi obvesti ostale pogodbene stranke.

Stranka kolektivne pogodbe ne more odpovedati, če ni predhodno začela postopka za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe v skladu z naslednjim členom te kolektivne pogodbe.

Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, še naprej uporablja določbe normativnega dela kolektivne pogodbe. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranke kolektivne pogodbe o tem pisno dogovorijo.

5. člen

Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: stranka predlagateljica).

Stranka predlagateljica predloži drugim pogodbenim strankam pisni predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

Druge pogodbene stranke so se dolžne do predloga stranke predlagateljice pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

Če druge pogodbene stranke ne sprejmejo predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredelijo v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek za reševanje kolektivnih delovnih sporov, kot je urejeno v tej kolektivi pogodbi ter v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja kolektivne pogodbe.

Pogajanja za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se lahko začnejo, ko stranka predlagateljica predloži drugim strankam predlog spremenjene in dopolnjene kolektivne pogodbe, druge stranke pa soglašajo z začetkom pogajanj.

Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe se sprejemajo na enak način kakor ta kolektivna pogodba.

6. člen

Sklenitev nove kolektivne pogodbe

Za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

7. člen

Začasna omejitev uporabe kolektivne pogodbe

Kadar delno financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki družbe za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa, zagotovi Republika Slovenija skladno z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, se plače delavcev v javnem podjetju znižajo za odstotek sredstev, ki jih zagotovi država. Ne glede na predhodno navedeno, mora biti delavcu zagotovljena vsaj osnovna plača, kakor izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.

8. člen

Pozitivna in negativna izvedbena dolžnost

Pogodbene stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb (pozitivna izvedbena dolžnost).

Pogodbene stranke kolektivne pogodbe morajo opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe (negativna izvedbena dolžnost).

9. člen

Komisija za razlago kolektivne pogodbe

Pogodbene stranke imenujejo pet člansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujejo vsaka po enega člana. Člani sporazumno med seboj izberejo predsednika in njegovega namestnika. Pogodbene stranke morajo komisijo za razlago ustanoviti v enem mesecu od podpisa te kolektivne pogodbe.

Do ustanovitve komisije za razlago kolektivne pogodbe opravljajo funkcijo slednje predsedniki sindikatov in direktor družbe.

Komisijo za razlago skliče delodajalec v 10 delovnih dneh od prejete pisne in obrazložene zahteve ene od pogodbenih strank, komisija za razlago se mora nato sestati v 30 dneh od njenega sklica. V kolikor se kateri od članov komisije na sklic delodajalca ne odzove oziroma se sklicane seje ne udeleži, se šteje, da pri razlagi konkretne določbe kolektivne pogodbe ne želi sodelovati in da odločitev o obravnavani tematiki prepušča preostalim članom komisije. V opisanem primeru se šteje, da je komisija za razlago veljavno in soglasno sprejela razlago, čeravno brez udeležbe enega člana komisije.

Komisija za razlago sprejema razlago soglasno, pri sprejemu le-te pa izhaja iz volje pogodbenih strank pri sprejemu določbe, ki je predmet razlage. Razlago stranke kolektivne pogodbe objavijo na običajen način, ki velja za obveščanje delavcev pri delodajalcu.

Razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe pomeni obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalca, ki izvirajo iz kolektivne pogodbe.

Za razlago kolektivne pogodbe, skladno z določbami tega člena, ni dovoljeno imenovati oziroma sklicati nobenega drugega telesa razen komisije za razlago. Edino izjemo od povedanega predstavlja določba drugega odstavka tega člena, ki se nanaša na čas do imenovanja oziroma ustanovitve komisije za razlago.

II. DELOVANJE IN VARSTVO SINDIKATA TER SINDIKALNIH ZAUPNIKOV

10. člen

Vloga ter obveščanje sindikatov

S to kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, ki delujejo pri delodajalcu.

Direktor ali od njega pooblaščeni delavci morajo obveščati sindikate o:

-

statusnih spremembah in spremembah lastništva družbe,

-

morebitni spremembi njene glavne dejavnosti,

-

strateški usmeritvi in razvojnih ciljih družbe ter doseženih letnih poslovnih rezultatih.

Na zahtevo sindikatov morajo direktor ali od njega pooblaščeni delavci sporočiti tudi druge podatke, ki zagotavljajo sindikatu izvajanje svojega poslanstva, to je varstvo ekonomskih in socialnih interesov delavcev v družbi.

11. člen

Materialni pogoji za sindikalno delo

S pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med delodajalcem in sindikati se uredijo naslednji pogoji za sindikalno delo:

-

pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic,

-

pogoji za delo in vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov,

-

zagotovitev materialnih pogojev,

-

na zahtevo sindikata obračunavanje in plačevanje članarine v skladu z aktom sindikata.

S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se uredi plačilo za sindikalno delo. Sindikalnim zaupnikom delodajalec zagotavlja plačano sindikalno delo med delovnim časom. Za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven delodajalca, se sindikalnim zaupnikom zagotovi ena plačana ura letno, članom izvršnega odbora sindikata pa pol ure letno, na vsakega redno zaposlenega člana sindikata oziroma minimalno 50 ur sindikalnemu zaupniku in 25 ur članu izvršnega odbora. S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se opredeli režim izrabe tako oblikovanega fonda ur, pri čemer se upošteva potrebe in interese članov sindikata ter zahteve delovnega procesa družbe.

12. člen

Sindikalni zaupniki

Za sindikalne zaupnike, ki uživajo posebno delovnopravno varstvo v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, vsak sindikat določi tri člane (poleg predsednika še dva člana) in o tem obvesti delodajalca.

13. člen

Pisno obveščanje sindikata

Kot pisno obveščanje sindikata se šteje tudi obveščanje sindikata po elektronski pošti na elektronski naslov sindikata, ki ga je potrebno določiti v pogodbi o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

III. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH IN INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV

A. Reševanje kolektivnih delovnih sporov

14. člen

Reševanje kolektivnih sporov

Pogodbene stranke lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujejo na miren način s posredovanjem ali arbitražo.

Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

Spor o pravicah je, če se pogodbene stranke ne strinjajo z načinom izvajanja določb te kolektivne pogodbe ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev.

Interesni spor nastane, če se pogodbene stranke kolektivne pogodbe ne sporazumejo o sklenitvi, dopolnitvi ali spremembi te kolektivne pogodbe.

Spori se rešujejo ob smiselni uporabi določb predpisov, ki urejajo kolektivne pogodbe, arbitražo in mediacijo v kolektivnih sporih.

Če do rešitve spora ne pride v postopku posredovanja, se lahko pogodbeni stranki sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, v nasprotnem primeru pa se kolektivni spori rešujejo pred pristojnim sodiščem.

15. člen

Reševanje kolektivnih sporov s posredovanjem in postopek posredovanja

Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan strokovnjak za posredovanje.

Nasprotni udeleženci se izjavijo o predlaganem postopku posredovanja in o osebi, ki naj posreduje v kolektivnem sporu.

Če nasprotni udeleženci predloga ne sprejmejo ali se o predlaganem postopku posredovanja ne izjavijo v roku osem dni, se postopek posredovanja ustavi.

Če soglasje o strokovnjaku za posredovanje ni doseženo v roku osmih dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog nasprotnega udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.

Med postopkom posredovanja lahko vsaka stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se postopek posredovanja ustavi.

Postopek posredovanja je treba končati v 90 dneh od vložitve predloga za posredovanje.

V postopku posredovanja se za vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, smiselno uporablja zakon, ki ureja mediacijo v delovnih sporih.

V primeru uspešnega zaključka posredovanja vse pogodbene stranke sklenejo zavezujoč pisni sporazum.

Pisni sporazum vseh strank kolektivne pogodbe, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se sprejme in objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

16. člen

Arbitražni postopek

Pogodbene stranke kolektivne pogodbe se lahko v primeru, da postopek posredovanja ni uspešen ali v primeru, ko se zanj ne odločijo, pisno dogovorijo za arbitražno reševanje kolektivnega spora.

Arbitražni postopek se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata ali predlog glede arbitra posameznika.

Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašajo vse pogodbene stranke ali pred arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, predsednika senata pa člani senata izvolijo izmed sebe soglasno, v roku sedmih dni odkar so imenovani vsi arbitri v postopku.

Nasprotna stranka se izjavi o predlaganem arbitražnem postopku in o članu arbitražnega senata oziroma o arbitru posamezniku.

Če nasprotna stranka predloga arbitražnega postopka ne sprejme ali se o predlaganem arbitražnem postopku ne izjavi v roku 15 dni, se arbitražni postopek ne začne.

Če soglasje o arbitru posamezniku ni doseženo v roku osmih dni od dneva, odkar je predlagatelj prejel predlog nasprotne stranke o arbitru posamezniku, se šteje, da arbitražni postopek ni uspel in se ustavi.

Postopek arbitraže je treba končati v 90 dneh od vložitve predloga za arbitražo, razen če pogodbene stranke ta rok soglasno podaljšajo.

Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem sporu je dokončna.

Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja arbitražo, razen za vprašanja, ki so drugače urejena v tej kolektivni pogodbi.

B. Reševanje individualnih delovnih sporov

17. člen

Izvensodno reševanje individualnih delovnih sporov

Dogovor o izvensodnem načinu reševanja individualnih delovnih sporov je prostovoljna izbira delavca in delodajalca.

O izvensodnem načinu reševanja medsebojnega spora se stranki dogovorita po nastanku spora in v samostojnem dokumentu, ki ni pogodba o zaposlitvi.

18. člen

Reševanje individualnega delovnega spora z mediacijo

Delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata in se dogovorita o reševanju medsebojnega nesoglasja ali spora s pomočjo mediacije.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v delovnih sporih.

NORMATIVNI DEL

IV. SPLOŠNE DOLOČBE

19. člen

Razvrstitev del

Dela so razvrščena v okviru sistemiziranih delovnih mest v skladu z vsakokrat veljavnim splošnim aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest pri delodajalcu.

20. člen

Opredelitev statusa operativnih delavcev, operativnih nalog in operativnih delovnih mest

Status operativnega delavca po kolektivnih pogodbah, ki veljajo pri delodajalcu, imajo delavci, ki imajo veljavna pooblastila v licenci, certifikat ali drugo zahtevano dovoljenje za delo, kot jih v skladu z vsakokrat veljavnimi letalskimi predpisi, izda pristojna organizacija ali delodajalec (v nadaljevanju: dovoljenje za delo).

Za operativne naloge štejejo naloge, ki jih smejo izvajati izključno delavci, ki imajo dovoljenje za delo.

Za operativna delovna mesta štejejo delovna mesta, pri katerih je pogoj za zasedbo posedovanje dovoljenja za delo.

21. člen

Sklenitev delovnega razmerja

Delovno razmerje se sklene na podlagi javne objave prostega delovnega mesta. Izjeme od obveznosti javne objave prostega delovnega mesta so določene v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja delovna razmerja.

Pred objavo prostega delovnega mesta mora delodajalec preveriti, ali je mogoče delovno mesto zasesti z že zaposlenim delavcem, ki z zasedbo prostega delovnega mesta soglaša.

Delodajalec je pri izbiri kandidata za sklenitev delovnega razmerja samostojen. Pri svoji odločitvi je dolžan spoštovati:

-

prepoved diskriminacije, kakor to določa vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja,

-

rezultate preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov, če se po analizi vlog in opravljenih razgovorih odloči tudi za tak preizkus,

-

kompetence kandidatov,

-

predhodno ugotovljeno zdravstveno sposobnost,

-

rezultate morebitnega testiranja,

-

pri delavcih, ki vodijo organizacijske enote, poznavanje delovnega področja in obvladovanje znanj, potrebnih za vodenje.

Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje za operativno delovno mesto kot začetniki in se usposabljali za delo na delovnih mestih, sprejme direktor na podlagi mnenja komisije, ki vodi postopek izbire, preverja rezultate zdravstvene sposobnosti, psihofizične sposobnosti in rezultate morebitnega opravljenega testa. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev.

Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor v naslednji sestavi:

-

vodja organizacijske enote, za katero se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja organizacijske enote,

-

predstavnik s kadrovskega področja,

-

inštruktor z dovoljenjem za delo za področje, za katero je objavljeno prosto delovno mesto in

-

predstavnik Sveta delavcev.

Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje za delovno mesto v podpornih službah, sprejme direktor na podlagi mnenja izbirne komisije. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev.

Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor v naslednji sestavi:

-

vodja organizacijske enote, za katero se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja organizacijske enote,

-

predstavnik s kadrovskega področja in

-

predstavnik Sveta delavcev.

22. člen

Pogodba o zaposlitvi

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je sklenjena, ko jo podpišeta delavec in delodajalec.

Delovno razmerje se praviloma sklepa za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas v primerih, ki jih dovoljujeta vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja, in ta kolektivna pogodba.

Delodajalec je dolžan, v zakonsko določenem roku, delavca prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in delavcu izročiti kopijo prijave po elektronski pošti.

V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita pravice in obveznosti v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, kolektivnimi pogodbami pri delodajalcu, internim aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter drugimi veljavnimi splošnimi akti.

23. člen

Sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin

Nova pogodba o zaposlitvi se sklene v naslednjih primerih:

-

kadar se spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela,

-

kadar se spremeni določilo o času, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi,

-

kadar se spremeni določilo o kraju opravljanja dela,

-

kadar se spremeni določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

-

ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

V primerih iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka se nova pogodba o zaposlitvi ne sklene, če so omenjene spremembe posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

V primeru sprememb drugih obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi se, skladno z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi.

24. člen

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Poleg primerov iz vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas, pod pogoji iz vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, sklene tudi v primeru, če delavec prevzame naloge drugega delovnega mesta, vendar za največ dve leti. Taka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati klavzulo, da ima delavec po preteku dveh let oziroma po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, če z njim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi za tako delovno mesto za nedoločen čas, pravico delati na delovnem mestu, na katerem je delal prej, pod enakimi pogoji.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano za čas trajanja projekta oziroma čas za izvedbe posameznih faz projekta. V tem primeru se za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene za obdobje daljše od dveh let, za čas trajanja projekta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se v tem primeru lahko ustrezno podaljša, v kolikor pride do sprememb terminskega načrta projekta, do zaključka projekta.

Za projektno delo šteje: enkratna naloga s svojim začetkom in koncem, ki je ciljno, kadrovsko, časovno in stroškovno omejena, jasno opredeljuje vloge in odgovornosti za izvedbo, namen in določene cilje, je po potrebi organizirana po fazah, ima merljive cilje, ki so načrtovani in omogočajo zasledovanje ter združuje niz koordiniranih in nadzorovanih aktivnosti z definiranim začetnim in končnim datumom izvajanja aktivnosti.

25. člen

Suspenz pogodbe o zaposlitvi

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je, poleg primerov, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, mogoč tudi iz naslednjih razlogov, če je to v interesu delodajalca in delavca:

-

izobraževanje delavca na lastno željo, če izobraževanje traja dlje časa,

-

začasnega opravljanja dela delavca v organizacijah s področja letalstva,

-

zaradi osebnih okoliščin delavca.

Suspenz pogodbe se dogovori v pisni obliki.

Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.

Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku dogovorjenem v dogovoru o suspenzu pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

26. člen

Mirovanje pravic in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi za določen čas

Delavec, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za nedoločen čas, se lahko z delodajalcem dogovori, da bo iz določenih razlogov sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za opravljanje drugega dela.

Poleg primerov, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja, kot razlog za sklenitev pogodbe za določen čas za opravljanje drugega dela iz prejšnjega odstavka tega člena, velja tudi začasno opravljanje dela delavca v organizacijah s področja letalstva (npr. Eurocontrol ipd.).

V času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas delavcu mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delavcu ponovno oživijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

27. člen

Pripravništvo

Pripravništvo pri delodajalcu ni obvezno.

Delodajalec lahko kot pripravnika zaposli osebo, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. V teh primerih se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za čas opravljanja pripravništva.

Pogodba o zaposlitvi pripravnika se ne more skleniti za tista delovna mesta, za katera je potrebno ustrezno dovoljenje za delo.

Pripravništvo se glede na raven strokovne izobrazbe določi v naslednjem trajanju:

-

za delovna mesta, za katera se zahteva do vključno srednješolska izobrazba: 6 mesecev,

-

za delovna mesta, za katera se zahteva 6/1 raven izobrazbe: 9 mesecev,

-

za delovna mesta, za katera se zahteva 6/2 ali višja raven izobrazbe: 12 mesecev.

Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar največ za polovico prvotno določenega trajanja.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kakor je zahtevano za delovno mesto, za katerega se pripravnik usposablja in najmanj pet let delovnih izkušenj. Mentorja imenuje direktor.

Mentor usmerja delo pripravnika, mu daje pojasnila in obrazložitve ter ga seznanja z načini in postopki dela.

Med pripravništvom pripravnik vodi dnevnik pripravništva, ki je podlaga za spremljanje dela pripravnika.

Ob zaključku pripravništva pripravnik izdela pripravniško nalogo, ki je lahko pisna naloga ali drugo primerno opravilo, ki je podlaga za končno oceno dela pripravnika.

Mentor izdela poročilo o pripravnikovem delu, ki ga zaključi z oceno dela pripravnika. Pripravnik je lahko ocenjen z oceno uspešno ali neuspešno, glede na to, kako uspešno je opravil pripravništvo.

28. člen

Začetniki in učenci

Pogodba o zaposlitvi z delavcem začetnikom oziroma učencem se sklene z delavcem, ki se usposablja za samostojno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je predpisano dovoljenje za delo, če delavec takega dovoljenja še nima.

Začetnik je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem načrtu usposabljanja od dneva sklenitve delovnega razmerja do zaključka začetnega dela usposabljanja.

Učenec je delavec, ki se usposablja za operativno delovno mesto po predpisanem načrtu usposabljanja od dneva začetka praktičnega dela usposabljanja na delovnem mestu do pridobitve ustreznega dovoljenja za delo.

Pogodba o zaposlitvi z začetnikom in učencem vključuje tudi določbe glede usposabljanja ter obveznosti delodajalca in delavca glede usposabljanja in sklenitve delovnega razmerja po pridobitvi ustreznega dovoljenja za delo v skladu s to kolektivno pogodbo.

29. člen

Predavatelji, inštruktorji, ocenjevalci in mentorji

Predavatelji, inštruktorji in mentorji po tej kolektivni pogodbi so tisti delavci, ki izvajajo funkcionalno usposabljanje osebja navigacijskih služb zračnega prometa.

Predavatelj je delavec, ki izvaja predavanja v okviru teoretičnega dela usposabljanja delavcev, po predpisanem programu usposabljanja za posamezna delovna mesta.

Inštruktor je delavec, ki ima v dovoljenju za delo vpisano pooblastilo inštruktorja in izvaja strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu, po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto ali na podlagi drugih aktov, ki predpisujejo usposabljanje delavca na delovnem mestu.

Ocenjevalec je delavec, ki ima v dovoljenju za delo vpisano pooblastilo ocenjevalca in izvaja strokovno ocenjevanje delavcev za pridobitev in/ali ohranitev dovoljenj za delo skladno s predpisanimi programi usposabljanja, ki predpisujejo usposabljanje delavca za pridobitev in/ali ohranitev dovoljenja za delo.

Delodajalec mora določiti pravila za izvajanje funkcionalnega usposabljanja, s katerimi določi merila za izvajanje predavanj in treningov.

Mentor je delavec, ki usmerja delo pripravnika, ki opravlja pripravništvo v skladu s 27. členom te kolektivne pogodbe.

Mentor je tudi delavec, ki sodeluje v procesu usposabljanja operativnih delavcev.

30. člen

Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela

V primerih, določenih z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja delovna razmerja ali skladno s tem členom in 40. členom te kolektivne pogodbe, mora delavec opravljati tudi drugo delo.

Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa, delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

v primeru začasno povečanega obsega dela in/ali začasne potrebe po opravljanju dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu;

-

začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja;

-

nadomeščanja začasno odsotnega delavca;

-

če operativni delavec iz kakršnegakoli razloga ne more izvajati privilegijev iz dovoljenja za delo;

-

v primeru uvajanja novih delovnih procesov, opreme funkcionalnega sistema ter izboljšav.

Pisna odreditev opravljanja drugega dela se delavcu lahko pošlje tudi na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in v uporabo nalaga delodajalec.

Odreditev drugega ustreznega dela v skladu z drugim odstavkom tega člena lahko traja največ 3 (tri) mesece v koledarskem letu, bodisi v strnjenem nizu bodisi v več nizih.

Delavcu, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, pripada plačilo za delo v višini najnižje osnovne plače s pripadajočimi dodatki za to drugo delovno mesto. Če je za delavca ugodneje, ima delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, pravico do osnovne plače s pripadajočimi dodatki po pogodbi o zaposlitvi.

Ustrezno delo po določbah tega člena je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

31. člen

Obveščanje delavcev

Delodajalec mora na primeren način najmanj enkrat letno obveščati delavce o rezultatih poslovanja in o zadevah, ki se nanašajo na delovnopravni in socialnoekonomski položaj zaposlenih.

Kot pisno obveščanje delavcev poleg običajnega načina obveščanja pri delodajalcu (objave na internem portalu delodajalca, interno glasilo, oglasna deska) šteje tudi obveščanje na elektronske naslove delavcev, katere zagotavlja in uporabo katerih nalaga delodajalec.

Delodajalec mora delavcu, ki postavi vprašanje v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi, odgovoriti najpozneje v 20 dneh.

V. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

32. člen

Odpovedni roki pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 45 dni.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti delavca, ki ima več kot 25 let delovne dobe pri delodajalcu, je odpovedni rok 80 dni.

V vseh ostalih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo določbe vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja delovna razmerja.

33. člen

Odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov

Poleg obveznosti, ki jih določa zakon, mora delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov obvestiti sindikate pri delodajalcu o analizi stanja z obrazložitvijo razlogov za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.

Po posvetovanju med delodajalcem in sindikati se določijo merila za določitev delavcev, ki jim preneha delovno razmerje iz poslovnih razlogov.

34. člen

Sprememba delodajalca

V primeru, ko se z zakonom ali odločitvijo ustanovitelja del dejavnosti javnega podjetja prenese k drugemu izvajalcu, morajo biti delavci javnega podjetja s strani novega delodajalcu prevzeti najmanj z enakimi pravicami in obveznostmi, kot so jih na dan prenosa imeli pri delodajalcu prenosniku. Obseg pravic in obveznosti se lahko spremeni le s sklenitvijo kolektivne pogodbe z delodajalcem prevzemnikom.

35. člen

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec v zakonsko določenih rokih pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec v enem letu od prejema pisnega opozorila ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Pisno opozorilo je pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, ko tako določa vsakokrat veljaven zakon, ki ureja delovna razmerja.

VI. DOVOLJENJE ZA DELO

36. člen

Podaljševanje dovoljenja za delo

Delavec, ki za izvajanje svojih nalog potrebuje predpisano dovoljenje za delo, je odgovoren, da pravočasno vloži potrebne dokumente za pridobitev dovoljenja, novega pooblastila v dovoljenju in vzdrževanje veljavnosti pooblastil v dovoljenju za delo, v organizacijski enoti pristojni za usposabljanje operativnega osebja. Stroški za izdajo, obnovo in dopolnitev dovoljenj za delo gredo v breme delodajalca.

Delodajalec pisno opozori delavca o poteku veljavnosti njegovega zdravniškega spričevala najmanj dva meseca pred potekom slednjega ter najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti ratinga ali pooblastila v dovoljenju za delo.

Ne glede na prejšnja odstavka, je delavec sam izključno odgovoren za pravočasno podaljšanje veljavnosti predhodno zgoraj naštetega.

37. člen

Kritje stroškov zdravstvenih pregledov

Delodajalec plača stroške predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ko delavec prvič sklene delovno razmerje, med trajanjem delovnega razmerja pa stroške usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest.

Poleg v prehodnem odstavku naštetih zdravstvenih pregledov, delodajalec plača tudi stroške specialnih zdravstvenih pregledov operativnih delavcev s področja navigacijskih služb zračnega prometa, ki so pogoj za pridobitev in vzdrževanje veljavnosti dovoljenj za delo.

Delodajalec krije stroške diagnostičnih in specialističnih pregledov, ki so v neposredni vzročni zvezi s pridobitvijo in vzdrževanjem veljavnosti dovoljenj za delo in so potrebni za izdajo oziroma potrjevanje zdravniškega spričevala. Med zdravstvene preglede, katerih stroške krije delodajalec, ne sodijo specialistični in diagnostični pregledi, izvirajoči iz splošnega zdravstvenega stanja operativnih delavcev, morebiti odkritega v okviru specialnih zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka tega člena.

Zdravstvene preglede iz prvega odstavka tega člena mora delavec opraviti pri pogodbenem izvajalcu družbe za medicino dela, prometa in športa; zdravstveni pregled iz drugega odstavka tega člena pa mora delavec opraviti pri enem od pooblaščenih zdravnikov. Delodajalec je dolžan objaviti seznam izbranih pooblaščenih zdravnikov.

38. člen

Čas opravljanja zdravstvenih pregledov

Delavec je odgovoren, da pravočasno opravi zdravstveni pregled, kar mu mora delodajalec omogočiti.

Operativnim delavcem in delavcem podpornih služb za zdravstveni pregled pripada en delovni dan. Operativnim delavcem delodajalec načrtuje zdravstveni pregled v okviru njihovega delovnega časa (v času ciklusa dela).

Operativni delavci so dolžni delodajalcu vsaj mesec dni pred izdajo načrta dela za mesec, v katerem so dolžni opraviti zdravstveni pregled, sporočiti:

-

termin zdravstvenega pregleda ter

-

izbiro zdravnika (skladno s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe).

V nasprotnem primeru jih delodajalec napoti na zdravstveni pregled v poljubnem terminu (upoštevaje določbo drugega odstavka tega člena) in pri poljubnem zdravniku (skladno s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe).

Po opravljenem zdravstvenem pregledu je delavec dolžan predložiti kopijo zdravniškega spričevala delodajalcu.

VII. ZAČASNA PREPOVED IN NEZMOŽNOST ZA OPRAVLJANJE DEL

39. člen

Začasna prepoved opravljanja operativnega dela

Delodajalec lahko operativnemu delavcu:

-

ki je bil neposredno vključen ali udeležen v resni incident ali nesrečo, kakor je opredeljeno v predpisih s področja letalstva,

-

pri katerem je bil na podlagi predpisov s področja letalstva ugotovljen dvom v delavčevo kompetentnost,

-

ki je namenoma ali iz hude malomarnosti ravnal v nasprotju s predpisi s področja letalstva,

začasno prepove samostojno opravljanje dela neposredno povezanega z izvajanjem nalog iz naslova ratinga, v povezavi s katerim je prišlo do katerega izmed primerov iz zgornjih treh alinej.

Začasno prepoved opravljanja operativnega dela delavcu odredi neposredni vodja organizacijske enote. Neposredni vodja organizacijske enote se v povezavi s prvo alinejo prejšnjega odstavka tega člena, pred izrekom začasne prepovedi samostojnega opravljanja dela neposredno povezanega z izvajanjem nalog iz dotičnega ratinga, posvetuje z varnostnim vodjo.

Trajanje začasne prepovedi se določi s splošnim aktom delodajalca, lahko tudi za posamezne službe. Če s splošnim aktom ni določeno drugače, začasna prepoved v skladu s tem členom lahko traja največ dva meseca.

Delodajalec v primeru začasne prepovedi opravljanja operativnega dela po prvem odstavku tega člena delavcu po potrebi omogoči usposabljanje v takšnem obsegu, ki zagotavlja ponovno zagotovitev zahtevane kompetentnosti za opravljanje dela na operativnem delovnem mestu, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Kadar se delavec iz upravičenih razlogov ni usposobil v predpisanem roku, se trajanje začasne prepovedi iz drugega odstavka lahko ustrezno podaljša.

Če delodajalec delavcu v skladu s prvim odstavkom tega člena začasno prepove opravljanje operativnega dela, v posledici česar delavec samostojno ne opravlja nobenega dela, ima v času začasne prepovedi opravljanja operativnega dela pravico do osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, ki jo ima za delovno mesto, operativnega dodatka in dodatka za delovno dobo, brez ostalih dodatkov.

Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa št. 171-1/24-2023

Časovnica