Nalaganje dokumenta...
Uredba o odpadkih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 103-4514/2011, stran 13935 DATUM OBJAVE: 16.12.2011
RS 103-4514/2011
4514. Uredba o odpadkih
Na podlagi petega odstavka 20. člena in za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o odpadkih
o odpadkih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1)
Ta uredba z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/98/ES).
(2)
Ta uredba določa tudi klasifikacijski seznam odpadkov v skladu z Odločbo Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 6), zadnjič spremenjeno z Odločbo Sveta z dne 23. julija 2001 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES glede seznama odpadkov (UL L št. 203 z dne 28. 7. 2001, str. 18), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/532/ES).
2. člen
(uporaba)
(1)
Ta uredba se uporablja za vse odpadke, razen če je s posebnim predpisom za posamezno vrsto ali tok odpadkov drugače določeno.
(2)
Ta uredba se ne uporablja za:
1.
snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak, ter ogljikov dioksid, zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen v skladu s predpisi, ki urejajo geološko shranjevanje ogljikovega dioksida, ter za ogljikov dioksid, geološko shranjen za namene raziskovanja, razvijanja ali preskušanja novih izdelkov in postopkov;
2.
tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in objekte, trajno povezane s tlemi,
3.
neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, če se ta material v prvotnem stanju in brez obdelave uporabi za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
4.
radioaktivne odpadke,
5.
eksplozive, umaknjene iz uporabe,
6.
fekalne snovi, ki niso živalski stranski proizvodi iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, slamo in druge naravne nenevarne materiale, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju, v gozdarstvu ali za pridobivanje energije iz tako nastale biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju ali ne ogrožajo človekovega zdravja.
(3)
Ta uredba se ne uporablja za:
1.
odpadne vode, ki jih urejajo predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote v vode,
2.
živalske stranske proizvode, vključno s predelanimi proizvodi, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), razen za tiste živalske stranske proizvode, ki so določeni za sežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplina ali obratu za kompostiranje,
3.
trupla živali, ki so poginile drugače kakor z zakolom, vključno z živalmi, pokončanimi zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, ki so odstranjena v skladu z Uredbo 1069/2009/ES,
4.
odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, ki jih urejajo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.
(4)
Ta uredba se ne uporablja za naplavine, ki se zaradi upravljanja voda in vodnih poti, preprečevanja poplav ali blažitve posledic poplav in suše ali izsuševanja tal premeščajo znotraj površinskih voda, če naplavine niso nevarni odpadek, razen če je tako določeno s predpisi, ki urejajo vode.
3. člen
(pojmi)
Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči;
2.
nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
3.
nenevarni odpadek je odpadek, ki se ne uvršča med nevarne odpadke;
4.
biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane;
5.
ostanek proizvodnje je snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta;
6.
povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
7.
imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
8.
trgovec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja nakup in naknadno prodajo odpadkov, četudi odpadkov fizično nima v posesti;
9.
posrednik je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ureja predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu tretjih oseb, četudi odpadkov fizično nima v posesti;
10.
ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje trgovca ali posrednika;
11.
zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
12.
ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov;
13.
preprečevanje so ukrepi, ki se sprejmejo, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjša:
a)
količina odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem življenjske dobe proizvodov,
b)
škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje ali
c)
vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;
14.
ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;
15.
obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;
16.
predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Seznam postopkov predelave je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, kar pa ne izključuje drugih mogočih postopkov predelave;
17.
priprava za ponovno uporabo so postopki predelave, v katerih se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravili pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;
18.
recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Energetska predelava ali ponovna predelava v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje, se ne šteje za recikliranje;
19.
odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Seznam postopkov odstranjevanja je določen v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, kar pa ne izključuje drugih mogočih postopkov odstranjevanja;
20.
najboljše razpoložljive tehnike so najboljše razpoložljive tehnike v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
21.
zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja zbiranje odpadkov v skladu s to uredbo;
22.
prevoznik je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to uredbo;
23.
predelovalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja predelavo odpadkov v skladu s to uredbo;
24.
odstranjevalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja odstranjevanje odpadkov v skladu s to uredbo;
25.
izvajalec obdelave je predelovalec ali odstranjevalec;
26.
zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
27.
začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju odpadkov na kraju njihovega nastanka do njihove oddaje ali prepustitve v zbiranje ali obdelavo, pri čemer začasno skladiščenje odpadkov ni postopek R 13 iz Priloge 2 te uredbe ali postopek D 15 iz Priloge 3 te uredbe;
28.
predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave, pri čemer predhodno skladiščenje odpadkov ni postopek R 13 iz Priloge 2 te uredbe ali postopek D 15 iz Priloge 3 te uredbe;
29.
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja;
30.
oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;
31.
prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov;
32.
naprava je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
33.
pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih imetnik odpadkov odda eni osebi, ki odpadke prevzame, v enem dnevu. Za pošiljko odpadkov se ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, ki jo imetnik teh odpadkov pošilja med skladišči ali napravami v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS), ki jih sam upravlja;
34.
evidenčni list je listina, s katero se potrdita oddaja in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadki na območju RS premeščajo s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov;
35.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES je dokument iz priloge IB ali priloge VII Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 664/2011 z dne 11. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za vključitev nekaterih mešanic odpadkov v Prilogo IIIA k Uredbi (UL L št. 182 z dne 12. 7. 2011, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES), in služi kot dokazilo o pošiljki odpadkov, ki so bili poslani v obdelavo v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali v tretjo državo ali sprejeti v RS v skladu z Uredbo 1013/2006/ES;
36.
Uredba REACH je Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 494/2011 z dne 20. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede Priloge XVII (kadmij) (UL L št. 134 z dne 21. 5. 2011, str. 2).
4. člen
(klasifikacijski seznam odpadkov)
(1)
Posamezni odpadek je treba uvrstiti v skupino in podskupino odpadkov s klasifikacijskega seznama odpadkov (v nadaljnjem besedilu: seznam odpadkov), ki je v skladu z Odločbo 2000/532/ES določen v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, tako da se mu dodeli klasifikacijska številka odpadka (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijska številka).
(2)
Na seznamu odpadkov se odpadki glede na vir nastanka razvrščajo v skupine, označene z dvomestno številčno oznako, in podskupine, označene s štirimestno številčno oznako. Glede na sestavo in ob upoštevanju mejnih vrednosti koncentracije nevarnih snovi se odpadki na seznamu odpadkov razvrščajo kot nenevarni odpadki, označeni s šestmestno klasifikacijsko številko, ali kot nevarni odpadki, označeni s šestmestno klasifikacijsko številko in zvezdico. Odpadki so razvrščeni kot nevarni odpadki, če imajo vsaj eno nevarno lastnost iz Priloge 1 te uredbe.
(3)
Snov ali predmet, uvrščen v eno od skupin oziroma podskupin na seznamu odpadkov, je odpadek le, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke 3. člena te uredbe.
(4)
Z odpadkom se ravna kot z nenevarnim odpadkom, če je odpadek na seznamu odpadkov uvrščen med nenevarne odpadke.
(5)
Z odpadkom se ravna kot z nevarnim odpadkom, če je odpadek na seznamu odpadkov uvrščen kot nevarni odpadek.
5. člen
(uvrstitev odpadka)
(1)
Povzročitelj odpadkov mora odpadek uvrstiti v skladu s seznamom odpadkov, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko ga mora v skladu s seznamom odpadkov uvrstiti oseba, ki odpadek prevzame.
(2)
Redčenje ali mešanje odpadkov, s katerim se zaradi uvrstitve nevarnega odpadka med nenevarne zniža začetna koncentracija nevarnih snovi pod mejo, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren, je prepovedano.
(3)
Če je odpadek iz prvega odstavka tega člena mogoče uvrstiti med nevarne ali nenevarne odpadke, ga je treba uvrstiti med nevarne odpadke, razen če je iz podatkov o sestavi odpadka in koncentraciji nevarnih snovi ali na podlagi njegove analize s preizkusnimi metodami razvidno, da nima nobene od lastnosti iz Priloge 1 te uredbe.
(4)
Odpadek se lahko uvrsti kot odpadek s šestmestno klasifikacijsko številko, ki se konča s številko 99, če je iz podatkov o sestavi odpadka in koncentraciji nevarnih snovi ali na podlagi njegove analize s preizkusnimi metodami razvidno, da nima nobene od lastnosti iz Priloge 1 te uredbe.
(5)
Analizo odpadka iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora opraviti oseba s pridobljeno akreditacijo akreditacijske službe za opravljanje analiz po metodah iz Priloge 1 te uredbe.
6. člen
(sprememba uvrstitve odpadka)
(1)
Če povzročitelj odpadkov ali oseba, ki odpadke prevzame ob prepuščanju iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali oseba iz petega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da ima odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nenevarne odpadke, eno ali več lastnosti iz Priloge 1 te uredbe, mora z njim ravnati kot z nevarnim odpadkom ter o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Če povzročitelj odpadkov ali druga oseba iz prejšnjega odstavka za odpadek, ki ga je v skladu s seznamom odpadkov mogoče uvrstiti samo med nevarne odpadke, ugotovi, da nima nobene od lastnosti iz Priloge 1 te uredbe, mora z njim še naprej ravnati kot z nevarnim odpadkom ter o ugotovitvi nemudoma pisno obvestiti ministrstvo.
(3)
Ministrstvo o primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena nemudoma uradno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
7. člen
(stranski proizvod)
(1)
Z ostankom proizvodnje lahko njegov imetnik ravna kot s stranskim proizvodom in ne kot z odpadkom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje je zagotovljena,
2.
ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov,
3.
ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
4.
ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za uporabo take snovi ali predmeta s predpisi, ki urejajo proizvode ter varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje.
(2)
Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če:
1.
ima imetnik ostanka proizvodnje pogodbo z nadaljnjimi uporabniki o njegovi prodaji ali
2.
dolgoročno obstaja trg za prodajo ostanka proizvodnje,
3.
je ostanek proizvodnje uporaben v celoti in
4.
se ostanek proizvodnje pred prodajo ne skladišči dlje kot tri leta.
(3)
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če je treba za neposredno uporabo ostanka proizvodnje izvesti le spiranje, sušenje, homogenizacijo, nadzor nad kakovostjo ali drug običajen industrijski postopek, ki je potreben zaradi spremembe velikosti ali oblike materiala, homogenizacije ali sušenja. Med običajne industrijske postopke se ne štejejo postopki, ki se izvedejo zaradi izločitve neželenih ali nevarnih snovi od ostanka proizvodnje.
(4)
Šteje se, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je iz tehničnih značilnosti proizvodnega procesa razvidno, da je ostanek proizvodnje pripravljen za nadaljnjo uporabo in je tudi dejansko poslan v nadaljnjo uporabo.
(5)
Šteje se, da je pogoj iz 4. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ostanek proizvodnje ustreza tehničnim standardom za proizvode, če pa teh standardov ni, uporaba takega stranskega proizvoda ne sme biti prepovedana. Ostanek proizvodnje mora ustrezati tudi zahtevam iz predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, ter Uredbe REACH, če zahteve iz nje za tak stranski proizvod veljajo.
(6)
Imetnik ostanka proizvodnje mora pri odločitvi o tem, ali gre v primeru iz prvega odstavka tega člena za stranski proizvod ali odpadek, upoštevati Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Razlaga o odpadkih in stranskih proizvodih (COM(2007) 59 konč. z dne 21. februarja 2007), ki je dosegljivo v slovenskem jeziku na spletnih straneh Komisije.
(7)
Imetnik, ki z ostankom proizvodnje ravna kot s stranskim proizvodom, izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena dokazuje s:
1.
pogodbo o prodaji stranskega proizvoda med imetnikom in kupcem ali
2.
strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje,
3.
tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu (tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno, da ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa in da je uporaben brez nadaljnje obdelave v skladu z 2. točko drugega odstavka tega člena, in
4.
slovenskim tehničnim soglasjem v skladu z zakonom, ki ureja gradbene proizvode, dokazilom o njegovi registraciji v skladu z Uredbo REACH ali drugim dokazilom, ki izkazuje primernost proizvoda za dajanje na trg.
(8)
Imetnik iz drugega odstavka tega člena mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju predložiti kopijo dokazil iz prejšnjega odstavka, če ministrstvo ali inšpektor to zahteva.
(9)
Ne glede na določbe prvega do osmega odstavka tega člena je ostanek proizvodnje odpadek, kadar je s predpisi, ki urejajo proizvode ali odpadke, ali predpisi EU, ki urejajo proizvode ali odpadke, določeno, da je treba s tem ostankom proizvodnje ravnati kot z odpadkom ali pa je njegova nadaljnja uporaba prepovedana.
8. člen
(prenehanje statusa odpadka)
(1)
Odpadki prenehajo biti odpadki šele po izvedeni predelavi v proizvode, materiale ali snovi za uporabo v prvotni ali drug namen ali pridobivanje energije.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko določeni odpadki, ki so bili vključeni v enega od postopkov predelave, vključno z recikliranjem, prenehajo biti odpadki, če so v tem postopku predelave in ob njihovi predaji drugemu imetniku izpolnjena merila za prenehanje statusa odpadka, določena za tovrstne materiale s posebnim predpisom EU.
(3)
Če gre pri odpadkih iz prvega odstavka tega člena za odpadke, za katere so s posebnimi predpisi, ki urejajo odpadno embalažo, izrabljena vozila, odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije in akumulatorje, določeni okoljski cilji recikliranja in predelave, se količina teh materialov, ki so prenehali biti odpadki, prišteva h količini recikliranih in predelanih odpadkov.
II. SPLOŠNE ZAHTEVE
9. člen
(hierarhija ravnanja z odpadki)
(1)
Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja:
1.
preprečevanje,
2.
priprava za ponovno uporabo,
3.
recikliranje,
4.
drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in
5.
odstranjevanje odpadkov.
(2)
Odstopanje od prednostnega vrstnega reda iz prejšnjega odstavka je ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja mogoče le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi.
10. člen
(varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja)
(1)
Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
1.
čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
2.
čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
3.
škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
4.
škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
(2)
Načrtovanje, proizvodnja, distribucija, potrošnja in uporaba izdelkov morajo biti taki, da pripomorejo k preprečevanju nastajanja odpadkov.
III. PROGRAMI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
1. Program ravnanja z odpadki
11. člen
(program ravnanja z odpadki)
(1)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) kot operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejme program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo.
(2)
V programu ravnanja z odpadki se na podlagi analize obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki določijo ukrepi, potrebni za izboljšave na področju okoljsko primerne priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja odpadkov, za območje celotne RS.
(3)
Ministrstvo pri pripravi programa ravnanja z odpadki sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo, zlasti v zvezi z vzpostavljanjem mreže naprav za odstranjevanje in predelavo.
(4)
Ministrstvo lahko kot operativne programe varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravi posebne programe za ravnanje s posameznimi vrstami ali tokovi odpadkov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 12., 13. in 14. člena te uredbe.
12. člen
(priprava in vsebina programa ravnanja z odpadki)
(1)
Priprava programa ravnanja z odpadki mora temeljiti na zahtevah iz te uredbe, zlasti na določbah 1. in 9. člena te uredbe ter prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
S programom iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti ukrepe za:
1.
spodbujanje priprave za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih instrumentov, meril za javna naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov,
2.
spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in sistemov ločenega zbiranja odpadkov, primernih za doseganje potrebnih standardov kakovosti recikliranja, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo.
(3)
Program iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj:
1.
podatke o vrsti, količini in izvoru odpadkov, ki nastajajo na območju RS, ter odpadkov, ki bodo verjetno poslani iz ali v RS, ter oceno glede razvoja tokov odpadkov v prihodnosti,
2.
podatke o obstoječih sistemih za zbiranje odpadkov in glavnih napravah za odstranjevanje in predelavo, vključno s sistemi zbiranja in napravami iz posebnih predpisov, ki urejajo odpadna olja, nevarne odpadke ali posamezne tokove odpadkov,
3.
opis območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov, in ukrepov za njihovo sanacijo,
4.
oceno potreb po novih sistemih zbiranja odpadkov, zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov, dodatni mreži ali dopolnitvi obstoječe mreže naprav za obdelavo odpadkov glede na zahteve iz 14. člena te uredbe, in s tem povezanih potrebnih naložb,
5.
podatke o merilih za določanje mogočih lokacij za predvidene naprave za odstranjevanje ali večje naprave za predelavo, in o njihovi predvideni zmogljivosti,
6.
opis nadaljnje strategije urejanja področja ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in postopki, in strategij urejanja ravnanja s tistimi odpadki, ki ga je zaradi zahtevnosti treba posebej obravnavati,
7.
opis organiziranosti ravnanja z odpadki, vključno z opisom delitve nalog glede na pristojnosti ter obveznosti pravnih oseb javnega in zasebnega prava,
8.
oceno uporabnosti in primernosti ekonomskih in drugih instrumentov za urejanje ravnanja z odpadki ob upoštevanju nemotenega delovanja notranjega trga,
9.
opis načrtovanih aktivnosti za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ali posameznih skupin potrošnikov.
(4)
Sestavni del programa ravnanja z odpadki morata biti tudi načrt ravnanja z odpadno embalažo in strategija za izvajanje zmanjšanja količine na odlagališčih odloženih biorazgradljivih odpadkov.
(5)
V programu ravnanja z odpadki morajo biti načrtovani ukrepi ovrednoteni z vidika njihovega prispevka k doseganju ciljev in izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.
13. člen
(cilji pri ponovni uporabi, recikliranju in predelavi)
(1)
Opredelitev ukrepov v zvezi z nastajanjem odpadkov in ravnanjem z njimi v programu iz prvega odstavka 11. člena te uredbe mora izhajati iz naslednjih ciljev:
1.
da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, v čim večji meri pa tudi iz drugih virov, kjer gre za tokove odpadkov, podobne odpadkom iz gospodinjstev, povečata na najmanj 50 odstotkov skupne teže in
2.
da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, razen naravno prisotnega materiala, navedenega pod klasifikacijsko številko 17 05 04 s seznama odpadkov, povečajo na najmanj 70 odstotkov skupne teže.
(2)
Za izračunavanje doseganja ciljev iz prejšnjega odstavka se uporablja Sklep Komisije z dne 18. novembra 2011 o pravilih in metodah izračuna za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 310 z dne 25. 11. 2011, str. 11).
14. člen
(mreža naprav za odstranjevanje in predelavo)
(1)
V programu ravnanja z odpadki je treba pri oblikovanju nadaljnje strategije urejanja ravnanja z odpadki določiti ukrepe za vzpostavitev mreže ustreznih in med seboj povezanih naprav za:
1.
odstranjevanje odpadkov in
2.
predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz gospodinjstev in pri drugih povzročiteljih.
(2)
Mreža naprav iz prejšnjega odstavka mora omogočati odstranjevanje odpadkov in predelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju RS, v eni od najbližjih primernih naprav, z ustreznimi metodami in tehnologijami, tako da se zagotovi čim višja stopnja varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.
(3)
Pri načrtovanju mreže naprav iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo geografske okoliščine in potrebe po napravah, specializiranih za obdelavo nekaterih vrst odpadkov, pri vzpostavitvi celotnega sklopa naprav za dokončno predelavo pa tudi možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami EU.
2. Program preprečevanja nastajanja odpadkov
15. člen
(program preprečevanja nastajanja odpadkov)
(1)
Vlada kot operativni program varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, sprejme program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki ga pripravi ministrstvo.
(2)
Ministrstvo pripravi program iz prejšnjega odstavka kot samostojen program ali kot poseben del programa za ravnanje z odpadki iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(3)
Ministrstvo pri pripravi programa preprečevanja nastajanja odpadkov sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU in Komisijo.
16. člen
(priprava in vsebina programa preprečevanja nastajanja odpadkov)
(1)
Priprava programa preprečevanja nastajanja odpadkov mora temeljiti na zahtevah iz te uredbe, zlasti na določbah 1. in 9. člena te uredbe.
(2)
Priprava programa iz prejšnjega odstavka mora izhajati iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in vplivov na okolje.
(3)
V programu iz prvega odstavka tega člena se:
1.
določijo cilji preprečevanja nastajanja odpadkov,
2.
opišejo in ocenijo obstoječi ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov z vidika doseganja ciljev iz prejšnje točke,
3.
določijo in ocenijo potrebni dodatni ukrepi za doseganje ciljev iz 1. točke tega odstavka, tako da se glede na primernost izberejo ukrepi iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, ali določijo drugi primerni ukrepi,
4.
določijo ukrepi za vzpodbujanje ponovne uporabe proizvodov, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih instrumentov, meril za javna naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov,
5.
določijo kvalitativna in kvantitativna referenčna merila, pa tudi cilji in kazalniki spremljanja izvajanja ukrepov in ocenjevanja napredka pri preprečevanju nastajanja odpadkov.
IV. PRAVILA RAVNANJA Z ODPADKI
17. člen
(prepoved)
(1)
Odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati.
(2)
Z odpadki je treba ravnati tako, da se omogoča nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
18. člen
(ločeno zbiranje odpadkov)
(1)
Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno.
(2)
Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(3)
Poleg odpadkov iz prejšnjih odstavkov je treba ločeno zbirati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki, če to zahteva ravnanje v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 19. člena te uredbe ali poenostavitev ali izboljšanje predelave, pa je to tehnično in okoljsko izvedljivo ter gospodarno.
19. člen
(predelava odpadkov)
(1)
Odpadke je treba predelati. Predelava odpadkov mora biti izvedena v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
Priprava za ponovno uporabo ima prednost pred recikliranjem in drugimi postopki predelave odpadkov. Recikliranje ima prednost pred drugimi postopki predelave, razen pred pripravo za ponovno uporabo.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odpadki lahko odstranijo in ne predelajo, če:
1.
stanje tehnike njihove predelave ne omogoča,
2.
ni možnosti za nadaljnjo uporabo odpadkov ali njihovih sestavin,
3.
predelava odpadkov bolj obremenjuje okolje ali človekovo zdravje kot njihovo odstranjevanje glede na:
-
emisije snovi in energije v zrak, vode ali tla,
-
porabo naravnih virov,
-
energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti, ali
-
vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po njihovi obdelavi, ali
4.
so stroški predelave odpadkov nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja.
(4)
Določba 4. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru odstranjevanja odpadkov z odlaganjem v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališču.
20. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1)
Odpadke, ki niso predelani v skladu s prejšnjim členom, je treba odstraniti, pri čemer imajo drugi postopki odstranjevanja prednost pred odlaganjem.
(2)
Odstranjevanje odpadkov mora biti izvedeno v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
21. člen
(obveznost zagotavljanja obdelave)
(1)
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora zagotoviti obdelavo odpadkov, tako da jih:
1.
obdela sam,
2.
odda ali prepusti zbiralcu ali
3.
odda izvajalcu obdelave.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik nenevarne odpadke proda trgovcu, če ta zanj zagotovi njihovo obdelavo. V primeru iz prejšnjega stavka se šteje, da je obveznost izvirnega povzročitelja odpadkov ali drugega imetnika odpadkov iz prejšnjega odstavka glede zagotovitve obdelave odpadkov izpolnjena, ko je obdelava odpadkov izvedena v celoti.
(3)
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov.
(4)
Ne glede na to, ali izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov obdela odpadke sam ali jih odda ali prepusti eni od oseb iz prvega odstavka tega člena ali jih proda v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora biti njihova obdelava zagotovljena v skladu z 9. členom te uredbe in prvim odstavkom 10. člena te uredbe.
(5)
Dokazilo o tem, da je izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovil njihovo obdelavo tako, da jih je oddal v skladu s prvim odstavkom tega člena ali prodal v skladu z drugim odstavkom tega člena, je:
1.
veljavni evidenčni list za odpadke, ki jih je oddal v RS,
2.
listina iz Uredbe 1013/2006/ES za odpadke, ki jih je poslal v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo.
22. člen
(skladiščenje odpadkov)
(1)
Izvirni povzročitelj odpadkov mora odpadke začasno skladiščiti tako, da se hranijo ločeno in ne pride do mešanja iz prvega odstavka 23. člena te uredbe, ter z njimi ravnati tako, da so primerni za obdelavo.
(2)
Pri začasnem ali predhodnem skladiščenju odpadkov ali skladiščenju odpadkov morajo biti upoštevane zahteve iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(3)
Odpadke je dovoljeno začasno ali predhodno skladiščiti največ 12 mesecev od njihovega nastanka ali prevzema, pri čimer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja odpadkov nastanejo ali jih zbiralec prevzame v 12 mesecih.
(4)
Odpadke je dovoljeno skladiščiti pred predelavo največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ 12 mesecev, pri čimer količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki je enaka letni zmogljivosti naprave za obdelavo teh odpadkov.
(5)
Skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v prejšnjem odstavku, se šteje za odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(6)
Določbe tega člena, ki se nanašajo na začasno skladiščenje odpadkov, se ne uporabljajo za komunalne odpadke iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov).
23. člen
(prepoved mešanja nevarnih odpadkov)
(1)
Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi.
(2)
Nevarne odpadke, ki so pomešani med seboj ali z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je treba zaradi izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe med seboj ločiti, kadar je to tehnično izvedljivo in gospodarno.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 36. člena te uredbe dovoli mešanje nevarnih odpadkov z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, ali z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, če:
1.
so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, škodljivi vplivi ravnanja z odpadki na človekovo zdravje in okolje pa se ne povečajo,
2.
se za postopek mešanja uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike.
(4)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev.
24. člen
(pakiranje in označevanje odpadkov)
(1)
Odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju pakirani tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja, ter opremljeni z oznako o nazivu odpadka in njegovi klasifikacijski številki.
(2)
Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za nevarne odpadke, morajo biti opremljeni tudi z oznako »nevarni odpadek« in z navedbo nevarnih lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.
(3)
Če so odpadki, ki se prevažajo, nevarno blago po predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, morajo biti označeni tudi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(4)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za nevarne in mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
25. člen
(evidenčni list)
(1)
Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora zagotoviti, da se za vsako pošiljko odpadkov, ki se na podlagi prvega ali drugega odstavka 21. člena te uredbe premeščajo na območju RS, izpolni evidenčni list.
(2)
Za več različnih pošiljk odpadkov, ki jih izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov v istem dnevu odda isti osebi, se lahko v primeru, da gre za istega prevoznika, zagotovi skupni evidenčni list.
(3)
Evidenčni list mora biti izpolnjen tako, da vsebuje podatke o:
1.
izvirnem povzročitelju ali drugem imetniku odpadkov, ki odpadke oddaja, in kraju oddaje pošiljke odpadkov,
2.
prevozniku odpadkov in prevoznem sredstvu,
3.
zbiralcu, če odpadke prevzema zbiralec, in kraju prevzema pošiljke odpadkov,
4.
izvajalcu obdelave, če odpadke prevzema izvajalec obdelave ali trgovec, in kraju prevzema pošiljke odpadkov,