• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2912/2009, stran 8543 DATUM OBJAVE: 30.7.2009

VELJAVNOST: od 31.7.2009 / UPORABA: od 31.7.2009

RS 59-2912/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 31.7.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.7.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2912. Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO)
Razglašam Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. julija 2009.
Št. 003‑02‑7/2009‑21
Ljubljana, dne 27. julija 2009
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O JAMSTVENI SHEMI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FIZIČNE OSEBE (ZJShemFO)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja jamstva Republike Slovenije bankam in hranilnicam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banke), za zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.

(2)

Jamstva po tem zakonu so namenjena omilitvi posledic gospodarske in finančne krize, ki so nastale za nekatere skupine fizičnih oseb.

2. člen

(opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

jamstvo pomeni obveznost Republike Slovenije za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev do bank, do višine določene v tem zakonu,

-

jamstvena shema je skupna kvota jamstev bankam za kredite, dane pod pogoji, določenimi v tem zakonu,

-

jamstvena kvota je del jamstvene sheme, ki jo lahko pridobi posamezna banka na avkciji,

-

avkcija je dražba, na kateri banke med seboj s svojimi ponudbami konkurirajo za pridobitev jamstvene kvote.

3. člen

(izdajanje jamstev)

(1)

Republika Slovenija izdaja jamstva po tem zakonu najdlje do 31. decembra 2010.

(2)

Jamstva, izdana po tem zakonu, se ne vštevajo v kvoto poroštev iz vsakoletnega zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.

4. člen

(pooblastilo SID banki)
Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank.

5. člen

(uredba)
Podrobnejša opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa ta zakon, podrobnejša opredelitev pogojev kreditov, za katere se izdaja jamstvo po tem zakonu, način in roki plačila nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID banki, nadzor in način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance, in izvajanje pooblastil Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), se uredijo z uredbo, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba).

II. JAMSTVENA SHEMA

6. člen

(kreditojemalci, za katere se izdajo jamstva)

(1)

Jamstva po tem zakonu se lahko dajo bankam za obveznosti iz kreditov fizičnih oseb, ki so na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu državljani ali državljanke Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujcem ali tujkam, ki imajo na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec), če:

a)

ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas in je njegova povprečna plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu enaka ali nižja od 1,5 kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v istem obdobju in njegovi skupni dohodki in dohodki iz kapitala, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala obdavčeni v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred najemom kredita, niso presegli 1,5 kratnika povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, ali

b)

prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje in je njegova povprečna plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu enaka ali nižja od 1,5 kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v istem obdobju in njegovi skupni dohodki in dohodki iz kapitala, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala obdavčeni v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred najemom kredita, niso presegli 1,5 kratnika povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, ali

c)

je član ali članica mlade družine, pri čemer se za mlado družino šteje življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen v koledarskem letu vložitve vloge za kredit po tem zakonu. Status mlade družine ugotavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije po Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo), ali

č)

mu je bila po 1. oktobru 2008 odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave in na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu nima sklenjenega delovnega razmerja oziroma ne opravlja samostojne dejavnosti, če skupni dohodki njegove družine, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu, niso presegli polovice letne povprečne plače v Republiki Slovenije na posameznega člana ali članico družine.