Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno...

4034. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost

Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki

kot predstavnika delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje papirne in papirno predelovalne industrije
in
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za les in papir
ter
kot predstavnika delavcev:
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM
in
Sindikat papirne dejavnosti Slovenije

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za papirno in papirno-predelovalno dejavnost

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uvodna določba)

(1)

Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

(2)

Kolektivna pogodba je sestavljena iz obligacijskega in normativnega dela, katerega sestavni del je tudi tarifna priloga.

2. člen

(krajevna veljavnost)

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

3. člen

(stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)

Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so člani GZS-ZPPPI ali ZDS – Sekcije za les in papir, ki trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije in so razvrščeni v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD 2008:

17.

110 Proizvodnja vlaknin

17.

120 Proizvodnja papirja in kartona

17.

210 Proizvodnja valovitega kartona in kartonske embalaže

17.

220 Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja

17.

230 Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja

17.

240 Proizvodnja tapet

17.

290 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona.

4. člen

(pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

(1)

V kolektivni pogodbi uporabljen izraz »delavec«, zapisan v moški spolni slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralen izraz za ženske in moške.

(2)

Izraz »delodajalec« v tej kolektivni pogodbi pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah, ki zaposlujejo delavce.

(3)

Izraz »splošni akt delodajalca« v tej kolektivni pogodbi pomeni splošni akt v smislu tretjega odstavka 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).

(4)

Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del delodajalca, ki združuje delovna opravila in delavce pri opravljanju določenega dela delovnega procesa. Organizacijske enote lahko določi delodajalec v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(5)

Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:

-

pri zadnjem delodajalcu,

-

pri delodajalcu, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,

-

za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

5. člen

(osebna veljavnost)

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 3. člena te pogodbe.

(2)

Za poslovodne delavce in prokuriste, kolektivna pogodba ne velja, če tako določa pogodba o zaposlitvi.

(3)

Kolektivna pogodba se uporablja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju, kjer je to izrecno navedeno.

6. člen

(časovna veljavnost)

(1)

Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

SPLOŠNO

7. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

8. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

9. člen

(sprememba ali dopolnitev kolektivne pogodbe)

(1)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2)

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe s priporočenim pismom.

(3)

Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4)

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek pomirjanja.

10. člen

(sklenitev nove kolektivne pogodbe)

(1)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank.

(2)

Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(3)

V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(4)

Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.

11. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

(1)

Kolektivne pogodbe ni mogoče odpovedati do 31. 12. 2028. Po tem datumu jo lahko odpove vsaka od strank s šestmesečnim odpovednim rokom.

(2)

Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

(3)

Odpoved kolektivne pogodbe mora biti pisna.

(4)

Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

12. člen

(komisija za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe)

(1)

Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: komisija). Vsaka pogodbena stranka imenuje enega člana, sporazumno pa imenujeta predsednika komisije.

(2)

Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi kolektivne pogodbe. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.

(3)

Komisija spremlja izvajanje te kolektivne pogodbe in sprejema:

-

priporočila delodajalcem (uporabnikom) za izvajanje določb te kolektivne pogodbe

in

-

priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.

(4)

Priporočilo delodajalcem za izvajanje določb te kolektivne pogodbe predstavlja strokovno mnenje komisije o načinu izvajanja določenega instituta v praksi.

(5)

Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za ureditev določenega vprašanja.

(6)

Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj, komisija lahko oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.

(7)

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni obravnavati priporočilo komisije, naslovljeno na stranki kolektivne pogodbe, v čim krajšem času, vendar ne kasneje kot v 30 dneh. Če ena izmed strank priporočila ne sprejme, mora svoje stališče utemeljiti.

(8)

Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije pritegne tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.

(9)

Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

13. člen

(vpliv novega zakona na veljavnost kolektivne pogodbe)

V primeru zakonskih sprememb pravic, ki jih ureja ta kolektivna pogodba, stranki te kolektivne pogodbe soglašata, da bosta pričeli s pogajanji o spremembah te kolektivne pogodbe nemudoma, najkasneje pa v treh mesecih od objave zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.

REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV MED STRANKAMA KOLEKTIVNE POGODBE

14. člen

(reševanje kolektivnih sporov med pogodbenima strankama kolektivne pogodbe)

(1)

Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta na miren način s pomirjanjem in arbitražo.

(2)

Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

(3)

Kolikor s to kolektivno pogodbo ni drugače urejeno, se za reševanje kolektivnih sporov uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah, Zakona o arbitraži in Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.

15. člen

(postopek pomirjanja)

(1)

Postopek pomirjanja se začne s predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, odkar je stranka zanj izvedela.

(2)

Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.

(3)

Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.

(4)

Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih oziroma javnih delavcev.

(5)

V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.

16. člen

(arbitraža)

(1)

Stranki kolektivnega delovnega spora se lahko v primeru, da postopek pomirjanja ni uspešen, pisno dogovorita za arbitražno reševanje spora.

(2)

Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašata obe stranki spora ali pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta soglasno.

17. člen

(arbitražni postopek)

(1)

V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.

(2)

Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata in predsednika arbitraže ali soglasje glede arbitra posameznika.

(3)

Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni od prejema predloga, tako, da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka sprejme predlaganega predsednika arbitraže ali arbitra posameznika oziroma posreduje svoj predlog. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata oziroma arbitru posamezniku dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od sprejema izjave o začetku arbitražnega postopka. Če tak sporazum ni dosežen, se arbitražni postopek ustavi.

(4)

Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom se smiselno uporabljajo določbe Zakona o arbitraži.

(5)

Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu je dokončna in nadomešča sporno določbo kolektivne pogodbe. Odločitev se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

REŠEVANJE INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV Z ARBITRAŽO IN MEDIACIJO

18. člen

(stroški postopka)

Stroške arbitraže, razen potnih stroškov delavca in stroškov zastopanja delavca, nosi delodajalec, s tem da se stranki s pisnim sporazumom lahko dogovorita tudi drugače.

19. člen

(sporazum o reševanju spora pred arbitražo)

(1)

Delavec in delodajalec se lahko po poteku roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca v roku 30 dni sporazumeta, da uredita sporno razmerje z arbitražo.

(2)

Arbitraža je postopek, v katerem od obeh strank imenovan arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno odločbo, ki ima moč enakovredno sodni odločbi.

(3)

Sporazum o pristojnosti delovnopravne arbitraže za rešitev medsebojnega spora mora biti sklenjen v pisni obliki, po nastanku spora in v samostojnem dokumentu. Arbitraža, ki bo spor reševala, je lahko stalna arbitraža, ki deluje kot stalna institucija ali ad hoc arbitraža, ki se oblikuje samo za konkreten spor.

(4)

Sporazum o arbitražnem načinu reševanja spora obsega določitev sestave arbitražnega senata ali določbo o arbitru posamezniku, določa sedež arbitraže in navaja kolektivno pogodbo, iz katere je zavezan delodajalec. Če kolektivna pogodba ne določa ali ne določa v celoti postopka pred arbitražo, postopek opredelita stranki v sporazumu o arbitraži.

(5)

Sporazum o arbitraži lahko obsega tudi sporazumno določitev arbitrov ali arbitra posameznika, ki bo vodil arbitražni postopek.

(6)

Postopek poteka skladno z zakonom, ki opredeljuje delovanje arbitraže v delovnih sporih. Če se stranki sporazumeta za postopek pred institucionalno arbitražo, se šteje, da sta s tem sprejeli tudi postopek, ki je opredeljen s pravili te arbitraže.

20. člen

(začetek postopka pred arbitražo)

(1)

Predlagatelj sproži arbitražni postopek s pisnim predlogom, ki ga posreduje nasprotni stranki najpozneje v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitev s strani delodajalca oziroma v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca.

(2)

Če sestava arbitraže ni poimensko določena s sporazumom o arbitraži, predlagatelj imenuje arbitra v pisnem predlogu za začetek postopka (tožbi); druga stranka pa poimensko imenuje arbitra v odgovoru na tožbo. Arbitra morata podati pisno soglasje k imenovanju.

(3)

Tako imenovana arbitra sporazumno imenujeta tretjega arbitra, kot predsednika arbitražnega senata izmed priznanih delovnopravnih strokovnjakov. Ko so imenovani vsi trije arbitri, se senat konstituira in začne z vodenjem postopka arbitraže.

(4)

Stranki se lahko dogovorita, da o njunem sporu odloči arbiter posameznik, ki ga določita sporazumno.

21. člen

(organ za imenovanje predsednika arbitraže ali arbitra posameznika)

(1)

Če stranka v 15 dneh od prejema vloge druge stranke ne imenuje arbitra ali če se imenovana arbitra ne sporazumeta glede imenovanja predsednika, lahko stranka predlagateljica predlaga, da arbitra imenuje pristojno sodišče skladno z zakonom.

(2)

Če se stranki ne moreta sporazumeti o arbitru posamezniku, lahko predlagata, da ga imenuje pristojno sodišče skladno z zakonom.

22. člen

(razlogi za izločitev arbitra)

(1)

Komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Arbiter mora od imenovanja dalje in kadar koli v času arbitražnega postopka strankama brez odlašanja razkriti vse takšne okoliščine, razen če je stranke z njimi seznanil že prej.

(2)

Izločitev arbitra se lahko zahteva, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti ali če arbiter nima kvalifikacij, zaradi katerih sta ga stranki imenovali. Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je imenovala ali pri imenovanju katerega je sodelovala, le iz razlogov, za katere je izvedela po imenovanju.

23. člen

(seznam arbitrov)

(1)

Na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti stranki kolektivne pogodbe določita Seznam arbitrov za reševanje individualnih delovnih sporov.

(2)

Seznam arbitrov lahko obsega poljubno število arbitrov; enako število s strani delodajalcev in delojemalcev. Seznam arbitrov se oblikuje v 60 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe.

24. člen

(zahtevani pogoji)

(1)

Seznam arbitrov vključuje osebe, ki imajo visoko univerzitetna izobrazbo, so strokovno podkovane na področju delovnega prava, imajo strokovne in življenjske izkušnje ter ustrezne osebnostne lastnosti.

(2)

Vsak kandidat, ki je uvrščen na seznam arbitrov, mora podpisati pisno izjavo, da bo ves čas svojega delovanja v upošteval etična načela delovanja arbitrov, ki so neodvisnost, nepristranskost in tajnost postopkov oziroma varovanje osebnih podatkov strank.

25. člen

(vodenje postopka in odločanje)

(1)

Predsednik senata sklicuje obravnave, vodi postopek ustne obravnave, posvetovanje in glasovanje ter skrbi, da se vsa vprašanja proučijo vsestransko in popolno. Arbitražni senat ves čas postopka skrbi, da celoten postopek poteka neodvisno in nepristransko ter v skladu z načelom zakonitosti. Vsaki stranki mora biti v postopku zagotovljena možnost, da se izjavi.

(2)

Arbitražni senat ves čas postopka do odločitve o sporu spodbuja stranki, da se poravnata sami ali pred arbitražo.

(3)

Arbitražni senat izda odločbo z večino glasov svojih članov. Predsednik arbitražnega senata glasuje zadnji.

(4)

O obravnavi in glasovanju se vodi zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in se priloži zapisniku o ustni obravnavi.

26. člen

(rok odločanja)

Če arbitražni senat ne odloči v 90 dneh od dneva, ko je določen, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

27. člen

(arbitražna odločba)

(1)

Odločba arbitražnega senata je med strankama dokončna in ima naravo pravnomočne sodne odločbe.

(2)

Arbitražna odločba vsebuje tudi odločitev o stroških arbitražnega postopka.

(3)

Stranki v sporu lahko arbitražno odločbo izpodbijata pred pristojnim sodiščem iz razlogov in po postopku, ki je določen v zakonu, ki opredeljuje delovanje arbitraž v delovnih sporih

28. člen

(subsidiarna uporaba določb zakona)

Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo pravila stalne arbitraže oziroma določbe zakona, ki ureja delovanje arbitraž v delovnih sporih.

29. člen

(sporazum o mediaciji)

(1)

Stranki se lahko v primeru medsebojnega spora v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo zatrjevanih kršitev s strani delodajalca s pisnim sporazumom dogovorita o reševanju spora s pomočjo mediacije.

(2)

Mediacija je postopek, v katerem stranki s pomočjo tretje nevtralne osebe oblikujeta rešitev svojega spornega razmerja.

30. člen

(stroški postopka)

Stroške mediacije, razen potnih stroškov delavca in stroškov zastopanja delavca, nosi delodajalec, s tem da se stranki s pisnim sporazumem lahko dogovorita tudi drugače.

31. člen

(postopek izbire mediatorja)

V sporazumu o mediaciji lahko stranki imenujeta enega ali dva mediatorja, ki bosta vodila postopek mediacije.

32. člen

(seznam mediatorjev)

Seznam stalnih mediatorjev določita stranki kolektivne pogodbe sporazumno v 60 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe.

33. člen

(zahtevani pogoji)

(1)

Kandidati so lahko uvrščeni na seznam stalnih mediatorjev, če imajo končano najmanj srednjo stopnjo izobrazbe, poznavanje delovnega prava, osebne in strokovne izkušnje ter ustrezne osebnostne lastnosti.

(2)

Vsak kandidat, ki je uvrščen na seznam mediatorjev, mora podpisati pisno izjavo, da bo ves čas svojega delovanja v okviru centra upošteval in ravnal v skladu z načeli delovanja mediatorja, zlasti pa nepristranskosti, neodvisnosti, tajnosti in zasebnosti postopka.

34. člen

(postopek mediacije)

(1)

Sporazum o reševanju spora z mediacijo se sklene v pisni obliki med strankama in mediatorjem/mediatorjema.

(2)

Po sklenjenem sporazumu o mediaciji se mediator/ mediatorja dogovorita s strankama za prvi termin srečanja. Mediator se lahko srečuje in komunicira z vsako stranko posebej ali z obema skupaj.

(3)

Mediator mora delovati neodvisno in nepristransko ter mora zagotavljati enakopravno obravnavo strank.

(4)

Mediator lahko ves čas mediacije daje predloge za rešitev spora.

35. člen

(zaupnost podatkov)

(1)

Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače.

(2)

Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator prejme od stranke, lahko razkrije drugi stranki mediacije, razen če mu jih je stranka razkrila pod izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.

36. člen

(sporazum o rešitvi spora)

(1)

V primeru uspešnega zaključka mediacije stranki skladno s svojimi pooblastili oziroma upravičenji skleneta zavezujoč pisni sporazum o rešitvi spora.

(2)

Mediator, ki je po izobrazbi diplomirani pravnik (7. stopnja), lahko sodeluje pri oblikovanju besedila sporazuma o rešitvi spora.

(3)

Stranki se lahko dogovorita, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave ali poravnave pred delovnim inšpektorjem.

37. člen

(konec mediacije)

(1)

Mediacija se konča s sporazumom strank o rešitvi spora in na druge načine, kot določa zakon.

(2)

Če se mediacija konča kako drugače kakor s sporazumom o rešitvi spora, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

38. člen

(subsidiarna uporaba določb zakona)

Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v tej kolektivni pogodbi oziroma v pravilih centra, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v delovnih in drugih civilnih sporih.

III. NORMATIVNI DEL/PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN DELODAJALCEV

SPLOŠNO

39. člen

(minimalni standardi)

(1)

Sklenjena pogodba o zaposlitvi za vse delavce, za katere velja ta kolektivna pogodba, v dejavnosti papirne in papirno predelovalne industrije mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

(2)

Odstopanje od minimalnih standardov je dovoljeno na podlagi pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom in delodajalcem, ob soglasju reprezentativnega sindikata dejavnosti, ki ga pridobi sindikat podjetja, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, ki bi lahko ogrozilo obstoj delodajalca, obstoj delovnih mest ali v podobnih utemeljenih primerih, za omejeno časovno obdobje.

40. člen

(Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede)

(1)

Delovna mesta se za potrebe določitve pravic po tej pogodbi razvrščajo v tarifne razrede, glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(2)

Tarifni razredi so naslednji:

+------------+-----------------+--------------------------------+
|TR          |STOPNJA (RAVEN)  |VRSTA IZOBRAZBE                 |
|            |IZOBRAZBE        |                                |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|I.          |nedokončana      |11001 – nepopolna nižja stopnja |
|(enostavna  |osnovnošolska    |osnovnošolske izobrazbe         |
|dela)       |obveznost        |11002 – popolna nižja stopnja   |
|            |                 |osnovnošolske izobrazbe         |
|            |                 |11003 – nepopolna višja stopnja |
|            |                 |osnovnošolske izobrazbe         |
|            |                 |11099 – nepopolna osnovnošolska |
|            |                 |izobrazba, drugje nerazporejeno |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|II. (manj   |osnovnošolska    |12001 – osnovnošolska izobrazba |
|zahtevna    |izobrazba        |12099 – osnovnošolska           |
|dela)       |                 |izobrazba, drugje nerazporejeno |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|III.        |nižja poklicna in|13001 – nižja poklicna          |
|(srednje    |podobna izobrazba|izobrazba                       |
|zahtevna    |                 |13099 – nižja poklicna in       |
|dela)       |                 |podobna izobrazba, drugje       |
|            |                 |nerazporejeno                   |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|IV.         |srednja poklicna |14001 – srednja poklicna        |
|(zahtevna   |in podobna       |izobrazba                       |
|dela)       |izobrazba        |14099 – srednja poklicna in     |
|            |                 |podobna izobrazba, drugje       |
|            |                 |nerazporejeno                   |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|V. (bolj    |srednja strokovna|15001 – srednja strokovna       |
|zahtevna    |in splošna       |izobrazba                       |
|dela)       |izobrazba        |15002 – srednja splošna         |
|            |                 |izobrazba                       |
|            |                 |15099 – srednja strokovna in    |
|            |                 |splošna izobrazba, drugje       |
|            |                 |nerazporejeno                   |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|VI/I. (zelo |Višješolska,     |16101 – višja strokovna         |
|zahtevna    |višja strokovna  |izobrazba                       |
|dela)       |in podobna       |16102 – višješolska izobrazba   |
|            |izobrazba        |(prejšnja)                      |
|            |                 |16199 – višješolska, višja      |
|            |                 |strokovna in podobna izobrazba, |
|            |                 |drugje nerazporejeno            |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|VI/II.      |Visokošolska     |16201 – specializacija po       |
|(visoko     |izobrazba prve   |višješolski izobrazbi           |
|zahtevna    |stopnje,         |(prejšnja)                      |
|dela)       |visokošolska     |16202 – visokošolska strokovna  |
|            |strokovna        |izobrazba (prejšnja)            |
|            |izobrazba        |16203 – visokošolska strokovna  |
|            |(prejšnja) in    |izobrazba (prva bolonjska       |
|            |podobna izobrazba|stopnja)                        |
|            |                 |16204 – visokošolska            |
|            |                 |univerzitetna izobrazba (prva   |
|            |                 |bolonjska stopnja)              |
|            |                 |16299 – visokošolska izobrazba  |
|            |                 |prve stopnje in podobna         |
|            |                 |izobrazba, drugje nerazporejeno |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|VII.        |Visokošolska     |17001 – specializacija po       |
|(najbolj    |izobrazba druge  |visokošolski strokovni          |
|zahtevna    |stopnje in       |izobrazbi (prejšnja)            |
|dela)       |podobna izobrazba|17002 – visokošolska            |
|            |                 |univerzitetna izobrazba         |
|            |                 |(prejšnja)                      |
|            |                 |17003 – magistrska izobrazba    |
|            |                 |(druga bolonjska stopnja)       |
|            |                 |17099 – visokošolska izobrazba  |
|            |                 |druge stopnje, drugje           |
|            |                 |nerazporejeno                   |
+------------+-----------------+--------------------------------+
|VIII.       |visokošolska     |18101 – specializacija po       |
|(izjemno    |izobrazba tretje |univerzitetni izobrazbi         |
|pomembna,   |stopnje in       |(prejšnja)                      |
|najbolj     |podobna izobrazba|18102 – magisterij znanosti     |
|zahtevna    |                 |(prejšnji)                      |
|dela)       |                 |18199 – magistrska (prejšnja)   |
|            |                 |in podobna izobrazba, drugje    |
|            |                 |nerazporejeno                   |
|            |                 |18201 – doktorat znanosti       |
|            |                 |(prejšnji)                      |
|            |                 |18202 – doktorska izobrazba     |
|            |                 |(tretja bolonjska stopnja)      |
|            |                 |18299 – doktorska znanstvena in |
|            |                 |podobna izobrazba, drugje       |
|            |                 |nerazporejeno                   |
+------------+-----------------+--------------------------------+

(3)

Delodajalec s splošnim aktom razvrsti delovna mesta v tarifne razrede.

(4)

Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v splošnem aktu posameznega delodajalca, razvrstijo v plačilne razrede.

(5)

Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanimi napori in težje delovne razmere.

41. člen

(akt o sistemizaciji)

(1)

Delodajalec v aktu o sistematizaciji določi pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu.

(2)

Opredelitev tarifnih razredov po tej pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest določi spregled izobrazbe v primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje kot so na primer daljše ob delu pridobljene izkušnje in podobno.

SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI, PRAVICE IN OBVEZNOSTI V ČASU TRAJANJA POGODBE O ZAPOSLITVI IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

42. člen

(predhodni preizkus)

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo posameznih prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

43. člen

(opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati)

Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost

Časovnica