611. Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Nacionalnega inštituta za biologijo
Na podlagi 8. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 11. in 40. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) ter 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) je Vlada Republike Slovenije na 73. seji 10. marca 1994 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Nacionalnega inštituta za biologijo
S tem sklepom se s preoblikovanjem Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Inštitut), ustanovljenega s statutarno odločbo Univerze v Ljubljani, št. II-27/12 z dne 29. aprila 1960, ustanovi javni raziskovalni zavod Inštitut za biologijo Ljubljana.
Ustanovitelj javnega raziskovalnega zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije.
Izraz delavec, ki se v tem sklepu uporablja za zaposlenega, ki je v delovnem razmerju v javnem raziskovalnem zavodu, pomeni javnega uslužbenca skladno z določbami zakona, ki ureja javne uslužbence, in zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA
Ime javnega raziskovalnega zavoda je:
NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO.
Sedež zavoda ja: Večna pot 111, LJUBLJANA.
Angleško ime je: National Institute of Biology.
Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:
55.209 Druge nastanitve za krajši čas,
58.110 Izdajanje knjig,
58.140 Izdajanje revij in druge periodike,
58.190 Drugo založništvo,
59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih
oddaj,
63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin,
70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje,
71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje,
71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično
svetovanje,
71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje,
72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
Biotehnologije,
72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih
področjih naravoslovja in tehnologije,
74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične
dejavnosti,
77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih
sredstev v najem in zakup,
77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v
zakup, razen avtorsko zaščitenih del,
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
84.110 Splošna dejavnost javne uprave,
85.422 Visokošolsko izobraževanje,
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje,
91.011 Dejavnost knjižnic,
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo
naravnih vrednot.«.
Inštitut kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami v okviru Programa dela Inštituta izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje. Inštitut opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije.
Inštitut se vključuje v mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s strokovnimi organizacijami po svetu.
Inštitut se vključuje v mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v svetu.
Inštitut bo zagotavljal vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti.
Inštitut v okviru svoje dejavnosti izvaja tudi monitoring morja in somornic, monitoring naravnih značilnosti in pojavov morja ter monitoring ekološkega stanja celinskih voda v skladu s predpisi na področju varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: monitoring).
Inštitut v okviru svoje dejavnosti izvaja tudi naloge monitoringa, analiziranja in testiranja odvzetih vzorcev ter razvoja analitičnih in testnih metod, in deluje kot referenčni preskusni laboratorij na področju gensko spremenjenih organizmov v skladu s predpisi na področju ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu: monitoring GSO).
Inštitut v okviru svoje dejavnosti izvaja tudi nekatere razvojne in strokovne naloge s področja upravljanja celinskih voda in morja, zlasti razvoj strokovnih osnov za spremljanje stanja ter varstva vodnega okolja in spremljanje procesov v vodnem okolju (v nadaljnjem besedilu: razvojne in strokovne naloge).
Inštitut v okviru svoje dejavnosti daje poseben poudarek znanstvenim osnovam za varstvo okolja in spremljanje procesov v njem ter razvoju novih in čistih tehnologij.
Za izvajanje javne službe se na Inštitutu oblikujejo programske skupine.
Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način določen z letnim programom dela Inštituta, ki je usklajen s Programom dela Inštituta.
Inštitut opravlja naloge monitoringa v skladu z letnimi programi monitoringa, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Medsebojna razmerja med Inštitutom in ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, se podrobneje uredijo s pogodbo.
Inštitut opravlja naloge monitoringa GSO v skladu z letnimi programi monitoringa GSO, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Medsebojna razmerja med Inštitutom in ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, se podrobneje uredijo s pogodbo.
V okviru svoje dejavnosti lahko za potrebe prenosa znanja in tehnologij Inštitut s soglasjem ustanovitelja v skladu z zakonodajo ustanovi drug zavod.
Organiziranost Inštituta se določi s statutom Inštituta.
Organ upravljanja Inštituta je upravni odbor.
Upravni odbor inštituta ima pet članov, od katerih:
-
dva člana imenuje ustanovitelj, in sicer enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost, in enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za okolje in prostor;
-
dva člana imenuje znanstveni svet Inštituta iz vrst uporabnikov Inštituta, ki imajo dolgoročen interes pri povezovanju raziskovalnih dejavnosti Inštituta, oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana s strani uporabnikov ne smeta prihajati iz iste institucije;
-
enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.
Predsednika Upravnega odbora inštituta izvolijo člani Upravnega odbora izmed sebe.