Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih...

944. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)

Razglašam Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2018.

Št. 003-02-3/2018-16

Ljubljana, dne 30. marca 2018

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SODNIH IZVEDENCIH, SODNIH CENILCIH IN SODNIH TOLMAČIH (ZSICT)

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon ureja status sodne izvedenke oziroma sodnega izvedenca (v nadaljnjem besedilu: sodni izvedenec), sodne cenilke ali sodnega cenilca (v nadaljnjem besedilu: sodni cenilec) in sodne tolmačke oziroma sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: sodni tolmač), pogoje in postopek imenovanja ter razrešitve, pristojnosti in način delovanja Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet), vodenje imenikov in evidenc, disciplinsko odgovornost in postopek, strokovno izpopolnjevanje, preizkuse strokovnosti, plačilo za opravljeno delo in druga vprašanja, ki se nanašajo na področje sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.

(2)

Šteje se, da se sodno tolmačenje nanaša tudi na prevajanje, če s tem zakonom ni določeno drugače.

2. člen

(status)

(1)

Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.

(2)

Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter cenitev njene vrednosti oziroma vrednosti na njej povzročene škode.

(3)

Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine.

(4)

Sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču preneha status v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. člen

(sklicevanje na status)

(1)

Sodni izvedenec ali sodni cenilec se sme sklicevati na ta status:

-

kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo sodišča v sodnem postopku,

-

kadar daje izvide, mnenja in cenitve na zahtevo upravnega organa ali drugega državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki vodi upravni postopek (v nadaljnjem besedilu: upravni organ), ali

-

če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.

(2)

Sodni tolmač se sme sklicevati na ta status:

-

kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali drugega upravnega organa,

-

kadar zagotavlja tolmačenja in prevode na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic,

-

če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme sodni izvedenec ali sodni cenilec sklicevati na ta status tudi v drugih primerih, če:

-

je član društva, ki deluje na področju sodnega izvedenstva ali cenilstva, in

-

je društvo pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu, in

-

je v aktih društva opredeljen učinkovit nadzor nad njegovim delom.

V primerih sklicevanja na status po tem odstavku se glede nadzora nad njegovim delom uporabljajo društvena pravila, nadzor pa izvaja društvo. O izvedenem nadzoru in ukrepih mora društvo do konca marca v posameznem koledarskem letu poročati Strokovnemu svetu.

(4)

Nadzor iz tretje alineje prejšnjega odstavka se izvaja z rednimi in izrednimi nadzori članov, ki imajo status sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

(5)

V okviru rednega nadzora se nadzori izvajajo periodično, pri čemer mora društvo v vsakem posameznem koledarskem letu izvesti nadzore nad najmanj 5 % svojih članov s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca. Društvo mora o izvedenih nadzorih, ugotovitvah in ukrepih poročati Strokovnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do konca marca za preteklo koledarsko leto. Poročilu je treba priložiti seznam vseh članov društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

(6)

Izredni nadzor se izvede nad posameznim članom društva s statusom sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, če je podan sum, da ta pri izdelavi izvedenskega mnenja, izvida ali cenitve ni upošteval pravil znanosti in stroke na način, ki bi lahko predstavljal disciplinsko kršitev iz 30. člena tega zakona. Društvo izvede nadzor v 30 dneh od prejete zahteve ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), o ugotovitvah in ukrepih pa mora nemudoma poročati ministru in Strokovnemu svetu.

(7)

Društvo izvaja redne in izredne nadzore v skladu s pravili društva.

4. člen

(javni poziv)

(1)

Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače na podlagi javnega poziva imenuje minister, za določeno strokovno področje in podpodročje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za tolmačenje govorjene in pisane besede iz določenega jezika ali v določen jezik ter za slovenski znakovni jezik.

(2)

Ministrstvo dvakrat v koledarskem letu objavi poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

(3)

Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, vloži vlogo v elektronski obliki v roku, ki je določen v objavi poziva iz prejšnjega odstavka.

4.a člen

(uporaba postopkovnih določb)

Postopki po tem zakonu se vodijo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

II. poglavje STROKOVNI SVET

5. člen

(Strokovni svet)

(1)

Najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja je Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.

(2)

Strokovni svet deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo njegovo delovanje. Strokovni svet opravlja strokovne naloge za potrebe sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, skrbi za naloge sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti in varovanju integritete sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.

(3)

Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) Strokovnega sveta na predlog ministra imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let, z možnostjo vnovičnega imenovanja.

6. člen

(sestava Strokovnega sveta)

(1)

Strokovni svet ima petnajst članov, ki so sodni izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači.

(2)

Člane v Strokovni svet predlagajo strokovna združenja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Če za določeno strokovno področje oziroma podpodročje ali jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje, člane v Strokovni svet predlagajo drugi organi ali strokovne institucije oziroma ministrstva, ki so pristojna za posamezno področje. Če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov in s predlagatelji ni mogoče doseči sporazuma, ima prednost predlagani član, ki ga je predlagalo društvo, ki ima pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu, v primeru večjega števila takšnih predlogov pa član z najdaljšim obdobjem nepretrganega obstoja statusa sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(3)

Minister je vezan na predloge, podane v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)

Vsak član v Strokovnem svetu zastopa posamezen sklop strokovnih področij oziroma jezikov. Sklopi strokovnih področij in jezikov so:

-

gospodarstvo,

-

okolje in prostor,

-

kmetijstvo in gozdarstvo,

-

zdravje,

-

promet,

-

šport,

-

kultura,

-

infrastruktura,

-

gradbeništvo,

-

obrtna dejavnost,

-

stroji in oprema,

-

varnost,

-

forenzika,

-

sodno tolmačenje in prevodi ter

-

slovenski znakovni jezik.

(5)

Uvrstitev strokovnih področij in jezikov v posamezen sklop strokovnih področij in jezikov, se določi s pravilnikom, ki ga na predlog Strokovnega sveta izda minister.

(6)

V Strokovnem svetu vselej sodeluje predstavnik sodstva, ki ima pravico do razprave brez pravice do glasovanja. Imenuje ga predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izmed sodnikov sodišč prve stopnje.

(7)

Član Strokovnega sveta ima po enega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Določbe tega zakona, ki veljajo za člane Strokovnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za njihove namestnike. Praviloma se namestnika določi tako, da je skupaj s članom zagotovljena ustrezna uravnoteženost s strokovnimi področji ali jeziki, ki jih zajema posamezen sklop.

(8)

Predsednico oziroma predsednika Strokovnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnico oziroma namestnika predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) izvolijo člani Strokovnega sveta izmed sebe s tajnim glasovanjem z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, in sicer za dobo treh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

7. člen

(pristojnosti Strokovnega sveta)

Strokovni svet ima naslednje pristojnosti:

-

spremljanje sistemskih, razvojnih in strateških vprašanj s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;

-

podajanje predlogov in pobud s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;

-

priprava in potrditev splošnih in posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj;

-

podajanje strokovnih mnenj v postopkih imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev;

-

podajanje mnenj o dokazilih o strokovnem izpopolnjevanju na zaprosilo ministrstva;

-

podajanje strokovnih mnenj v disciplinskih in razrešitvenih postopkih;

-

spremlja ustreznost nabora strokovnih področij in strokovnih podpodročij ter njihovih opisov za sodne izvedence in sodne cenilce ter ustreznost nabora jezikov za sodne tolmače iz 14. člena tega zakona ter predlaga potrebne spremembe in dopolnitve;

-

ustanovitev stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter določanje njihovih nalog;

-

imenovanje članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles;

-

priprava letnega poročila o delu;

-

zagotavljanje strokovne pomoči ministrstvu;

-

opravljanje druge naloge, če tako določa zakon.

8. člen

(odločanje)

(1)

Strokovni svet odloča na sejah. Kadar se na seji obravnava strokovna vsebina, mu strokovno pomoč zagotavlja ustrezno strokovno telo.

(2)

Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloča o:

-

ustanovitvi stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles,

-

imenovanju članov stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ter

-

drugih zadevah, za katere tako določi v poslovniku.

(3)

Sejo Strokovnega sveta skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Če najmanj pet članov sveta, predsednik vrhovnega sodišča ali minister pisno zahteva sklic seje, mora sejo sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.

(4)

Strokovni svet na seje vedno vabi predstavnika sodstva, ki sodeluje v Strokovnem svetu, lahko pa tudi predsednika vrhovnega sodišča in ministra, ki o obravnavanih zadevah lahko podajo svoja stališča in predloge. Če je na seji obravnavana vsebina, ki jo je obravnavalo stalno ali začasno strokovno telo, se vedno vabi tudi predstavnika tega strokovnega telesa, ki lahko dodatno pojasni sprejeto stališče.

(5)

Strokovni svet k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti lahko povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, zbornic, strokovnih združenj, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z obravnavano vsebino.

(6)

Administrativna, tehnična in druga dela za Strokovni svet opravlja ministrstvo.

9. člen

(stalna strokovna telesa)

(1)

Stalna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine članov ali predstavniki strokovnih združenj, sestavljena iz sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki Strokovnemu svetu zagotavljajo strokovno pomoč ter oblikujejo strokovna mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko.

(2)

Število stalnih strokovnih teles, ki jih ustanovi in katerih članstvo določi Strokovni svet, je najmanj tolikšno in takšne vrste, kot je število in vrsta sklopov strokovnih področij, ki so zastopana v Strokovnem svetu.

(3)

Posamezno stalno strokovno telo ima tri člane, ki so izmed sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev imenovani do izteka obdobja imenovanja članov Strokovnega sveta z možnostjo vnovičnega imenovanja.

(4)

Če za posamezno strokovno področje oziroma jezik sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači niso povezani v strokovno združenje ali če je za določeno strokovno področje ali jezik predlaganih več članov, se člane stalnega strokovnega telesa določi na način, kot je določen za predlaganje članstva v Strokovni svet.

(5)

Stalno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.

10. člen

(začasna strokovna telesa)

(1)

Začasna strokovna telesa so strokovno usklajevalne skupine treh sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki jih Strokovni svet ustanovi za obravnavo posamičnih zadev iz pristojnosti Strokovnega sveta na področju, podpodročju ali jeziku, kjer ni ustanovljenega stalnega strokovnega telesa.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za člana začasnega strokovnega telesa lahko imenuje tudi strokovnjak z določenega strokovnega področja, podpodročja ali jezika, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač, če s takega strokovnega področja, podpodročja ali jezika v začasno strokovno telo ni mogoče imenovati nobenega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Strokovni svet ustanovi začasno strokovno telo, ki je sestavljeno le iz dveh članov, če tretjega člana ni mogoče imenovati niti po prvem niti po drugem odstavku tega člena.

(4)

Začasno strokovno telo zagotavlja Strokovnemu svetu strokovno pomoč z določenega strokovnega področja oziroma jezika, Strokovni svet pa je vezan na njegovo mnenje.

11. člen

(prenehanje članstva v Strokovnem svetu)

(1)

Članu Strokovnega sveta, stalnega ali začasnega strokovnega telesa članstvo preneha:

1.

z iztekom dobe, za katero je imenovan;

2.

z odstopom;

3.

s prenehanjem imenovanja za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ali njegovo razrešitvijo;

4.

če je zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu ali stalnem ali začasnem strokovnem telesu.

(2)

Član, ki mu je prenehalo članstvo po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana do imenovanja novega člana.

(3)

Razlog za prenehanje članstva po 2. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem, ko vlada prejme pisno izjavo člana Strokovnega sveta o odstopu ali ko Strokovni svet prejme pisno izjavo člana stalnega ali začasnega strokovnega telesa o odstopu. O nastopu okoliščin prenehanja članstva člana Strokovnega sveta vlada nemudoma obvesti ministrstvo.

(4)

Razlog za prenehanje članstva po 3. točki prvega odstavka tega člena nastopi z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju oziroma z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.

(5)

Članu Strokovnega sveta preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko Vlada ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v Strokovnem svetu.

(6)

Članu stalnega ali začasnega strokovnega telesa preneha članstvo po 4. točki prvega odstavka tega člena, ko Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član zaradi pravnomočno izrečenega disciplinskega ukrepa v disciplinskem postopku po tem zakonu neprimeren za nadaljnje opravljanje nalog v stalnem ali začasnem strokovnem telesu.

(7)

V primerih prenehanja članstva pred iztekom dobe, za katero je član imenovan, se imenuje nadomestnega člana po postopku in pod pogoji, ki veljajo za imenovanje člana. Nadomestnemu članu preneha članstvo z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.

(8)

Namestniku člana preneha imenovanje iz razlogov in po postopku, ki veljajo za člana po tem členu.

12. člen

(poslovnik in letno poročilo)

(1)

Strokovni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme poslovnik, s katerim natančneje uredi postopek priprave in poteka sej, način dela sveta, glasovanja, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi, obveščanja javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)

Poslovnik se objavi na spletni strani ministrstva.

(3)

Strokovni svet pripravi letno poročilo o delu za preteklo leto do 31. januarja tekočega leta in ga pošlje ministrstvu.

13. člen

(sejnine, stroški, plačilo za delo, pečat in sedež)

(1)

Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta so upravičeni do sejnin v višini stalnega dela sejnine, kot je določen z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

(2)

Člani stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do plačila za delo, ki ga opravijo v okviru strokovnega telesa v enakih deležih, razen če se sami dogovorijo drugače.

(3)

Predsednik, namestnik predsednika ter člani Strokovnega sveta in njegovih stalnih in začasnih strokovnih teles so upravičeni do povračila stroškov, določenih z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

(4)

Strokovni svet ima pečat okrogle oblike. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu pečata je napis Republika Slovenija, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje.

(5)

Sedež Strokovnega sveta je na sedežu ministrstva, ki zagotavlja tudi finančne pogoje za delo sveta.

(6)

Minister podrobneje določi način in merila za vrednotenje opravljenega dela stalnih strokovnih teles in začasnih strokovnih teles ob upoštevanju obsega in zahtevnosti dela.

III. poglavje PODROČJA IN SMERNICE

14. člen

(strokovna in jezikovna področja)

Seznam strokovnih področij in podpodročij sodno izvedenskega ali sodno cenilskega dela oziroma jezikovnih področij ter opis teh področij in podpodročij določi ministrstvo na obrazložen predlog Strokovnega sveta in ga objavi na spletni strani. Obrazložitev iz prejšnjega stavka vsebuje navedbo utemeljenosti potrebe za določitev in opis področja ter podpodročja.

15. člen

(smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj)

(1)

Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači morajo pri svojem delu upoštevati splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj.

(2)

Splošne in posamične smernice ter njihove spremembe ali dopolnitve potrdi Strokovni svet na predlog ustreznega stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki lahko za ta namen sodeluje z ustreznim strokovnim združenjem.

(3)

Splošne smernice vsebujejo enotno navedbo strukture, navodil in napotkov za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev ter za tolmačenje.

(4)

Posamične smernice vsebujejo zlasti napotke in navodila za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih, metode in sredstva, ki jih sodni izvedenec ali sodni cenilec pri izdelavi uporablja, okvirna področja in vsebine, ki so za izdelavo lahko pomembne, in strukturo izvedenskega mnenja glede na posamezno strokovno področje ali podpodročje.

(5)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov strokovnemu telesu ni treba oblikovati posamičnih smernic za izdelavo izvedenskih mnenj in cenitev na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih ali za potrebe tolmačenj, če bodo po njegovem mnenju v teh primerih zadoščale splošne smernice.

(6)

Ministrstvo objavi splošne in posamične smernice na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

IV. poglavje POGOJI ZA IMENOVANJE IN DELO

16. člen

(pogoji za imenovanje)

(1)

Za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača je lahko imenovana oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela izvedenstva, cenilstva ali tolmačenja, in ki:

1.

je državljanka Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora,

2.

aktivno obvlada slovenski jezik,

3.

je poslovno sposobna,

4.

ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bila moralno neprimerna za opravljanje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njenega dela ali ugledu sodišča, in

5.

ni bila razrešena kot sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po določbah tega zakona iz razloga trajnega odvzema pravice opravljati delo sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.

(2)

Šteje se, da ima oseba iz prejšnjega odstavka ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje dela sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, če:

1.

ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,

2.

ima najmanj šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, in

3.

ima opravljen poseben preizkus strokovnosti iz 20. člena tega zakona.

(3)

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca imenovana tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če zaradi neobstoja ustrezne stopnje študijskega programa v Republiki Sloveniji na področju, na katerem se opravlja delo sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, ni mogoče izpolniti zahtevanega pogoja izobrazbe, za sodnega tolmača pa je lahko imenovana oseba, ki ima nižjo izobrazbo, če je materni govorec tujega jezika, za katerega se opravlja delo sodnega tolmača.

(4)

Minister podrobneje določi način imenovanja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev.

17. člen

(identifikacijski znaki sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača)

(1)

Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pri opravljanju svojega dela uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:

Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)

Časovnica