Nalaganje dokumenta...

Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 97-4256/2009, stran 12919 DATUM OBJAVE: 30.11.2009

VELJAVNOST: od 15.12.2009 / UPORABA: od 15.12.2009

RS 97-4256/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 15.12.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 15.12.2009

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

4256. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka

Na podlagi tretjega odstavka 71. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa kriterije za določitev ekološko sprejemljivega pretoka ter način spremljanja in poročanja o ekološko sprejemljivem pretoku.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za posebno rabo površinske vode, ki lahko povzroči zmanjšanje pretoka vode, znižanje gladine vode ali poslabšanje stanja voda.

(2)

Ta uredba se uporablja za posebno rabo površinske vode iz izvirov.

(3)

Ta uredba se uporablja tudi za rabo površinske vode za bogatenje podzemne vode zaradi posebne rabe podzemne vode za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Za tako rabo površinske vode se šteje tudi odvzem vode iz obrežnega filtrata, ki se napaja neposredno iz vodotoka.

3. člen

(izjeme)

(1)

Ta uredba se ne uporablja za posebno rabo vode iz izvirov, če gre za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(2)

Ta uredba se ne uporablja za posebno rabo vode, zaradi katere se v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, določi močno preoblikovano vodno telo.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ta uredba uporablja tudi v primerih posebne rabe vode, zaradi katere se v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, določi močno preoblikovano vodno telo, če izdano pravnomočno vodno dovoljenje, koncesijska pogodba, koncesijski akt ali projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno ali uporabno dovoljenje, vsebuje določitev vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, ki se šteje za ekološko sprejemljivi pretok po tej uredbi.

4. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

srednji mali pretok na mestu odvzema je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti srednjega dnevnega pretoka na tem mestu v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji mali pretok se izraža v m3/s in se izračuna po naslednji enačbi:
&fbco;binary entityId="36a98104-6e3b-4748-8c1d-26266b4ddc21" type="jpg"&fbcc;

pri čemer je sQnp srednji mali pretok, Q(np,i) najmanjši srednji dnevni pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, običajno zadnjih 30 let;

srednji pretok na mestu odvzema je aritmetično povprečje srednjih letnih vrednosti pretoka na tem mestu v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji pretok se izraža v m3/s in se izračuna po naslednji enačbi:
&fbco;binary entityId="193b724f-da06-4fd8-82cc-001d30c58707" type="jpg"&fbcc;

pri čemer je sQs srednji pretok, Q(s,i) srednji letni pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, običajno zadnjih 30 let;

vodno telo površinske vode je vodno telo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;

ekološki tip vodotoka je tip, določen s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

izvir je mesto, na katerem voda naravno priteka iz kamnine ali zemljine na površje ali v vodno telo površinske vode;

nepovraten odvzem vode je odvzem, pri katerem se odvzeta voda ne vrača nazaj v isti vodotok;

povraten odvzem vode je odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača nazaj v isti vodotok;

točkovni odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok tik pod odvzemom oziroma jezom;

kratek odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok na razdalji, merjeni po liniji vodotoka v digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5000, ki je:

krajša ali enaka 100 m, če gre za odvzem na vodotoku, razvrščenem v ekološki tip s prispevno površino enako ali manjšo od 100 km2, ali

krajša ali enaka 500 m, če gre za odvzem na vodotoku, razvrščenem v ekološki tip s prispevno površino večjo od 100 km2;

10.

dolg odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok na razdalji, ki je daljša kot pri kratkem odvzemu vode;

11.

majhen odvzem vode je odvzem, pri katerem je količina odvzete vode enaka ali manjša od srednjega pretoka na mestu odvzema;

12.

velik odvzem vode je odvzem, pri katerem je količina odvzete vode večja od srednjega pretoka na mestu odvzema;

13.

mHE je mikro, mala ali srednja hidroelektrarna v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije;

14.

sušno obdobje je obdobje koledarskih mesecev:

december, januar, februar, junij, julij, avgust in september za skupine ekoloških tipov 2, 3 in 4 iz preglednice iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in

junij, julij, avgust in september za skupino ekoloških tipov 1 iz preglednice iz Priloge 2 te uredbe;

15.

vodnato obdobje je obdobje koledarskega leta, ki ni opredeljeno kot sušno.

II. KRITERIJI ZA DOLOČITEV EKOLOŠKO SPREJEMLJIVEGA PRETOKA

5. člen

(določitev ekološko sprejemljivega pretoka)

Ekološko sprejemljivi pretok se določi na podlagi hidroloških izhodišč za določitev ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: hidrološka izhodišča), značilnosti odvzema vode, hidroloških, hidromorfoloških in bioloških značilnosti vodotoka ter podatkov o varstvenih režimih, na katere lahko vpliva nameravana posebna raba površinske vode.

6. člen

(hidrološka izhodišča)

(1)

Hidrološka izhodišča so vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema. Hidrološka izhodišča so eden od elementov, potrebnih za določitev vsebine koncesijskega akta za rabo površinske vode v skladu z zakonom, ki ureja vode, oziroma hidrološkega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vsebino vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda.

(2)

Vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema se pridobijo iz podatkov državnega hidrološkega monitoringa, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(3)

Če na mestu odvzema ne obstajajo podatki državnega hidrološkega monitoringa iz prejšnjega odstavka, se izdela ocena vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema z izračuni na podlagi podatkov o razmerjih pretoka in velikostih prispevnih površin hidrološko podobnega povodja ali porečja ali na podlagi druge empirične metode, če gre za:

hidrogeološko homogeni porečji in

hidromorfološko podobni porečji iz iste skupine ekoloških tipov vodotokov iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe.

(4)

Če pogoji za izdelavo ocene iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, je treba izvesti tudi simultane hidrometrične meritve pretokov na mestu odvzema in v primerjalnih prerezih na vodotokih bližnjega oziroma hidrološko podobnega povodja ali porečja, za katerega so na razpolago podatki državnega hidrološkega monitoringa o pretokih za daljše opazovalno obdobje. Simultane hidrometrične meritve pretokov je treba izvesti v razmerah, ki omogočijo oceno vrednosti srednjega malega ali srednjega pretoka na mestu odvzema glede na rezultate meritev in glede na podatke o srednjem malem oziroma srednjem pretoku na bližnjem oziroma hidrološko podobnem povodju ali porečju.

(5)

Obrazložitev hidroloških izhodišč iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

obrazložitev in utemeljitev uporabljene merilne opreme in metode za izvajanje simultanih hidrometričnih meritev pretokov iz prejšnjega odstavka, ki morata biti izbrani izmed standardiziranih metod v skladu s standardi ISO 748:2007, ISO 1088:2007, ISO 9555-1:1994, ISO 9555-3:1993, ISO 9555-4:1992, ISO/TR 11656:1993 ali ISO/TR 25377:2007, ki so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom s področja hidrometrije;

v primeru uporabe akustičnega Dopplerjevega merilnika dokazilo o udeležbi izvajalca meritev vsaj enkrat vsaki dve leti v programih preizkušanja strokovne usposobljenosti za izvajanje meritev s tem merilnikom;

v primeru uporabe druge merilne opreme dokazilo o tem, da je uporabljena merilna oprema umerjena v skladu s standardom ISO 3455:2007, ki je na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom s področja hidrometrije;

rezultate opravljenih simultanih hidrometričnih meritev pretokov, ki morajo vključevati podatke o času izvedenih meritev, kadar se te izvedejo;

obrazložitev in utemeljitev izbire primerjalnega prereza oziroma povodja ali porečja in uporabljenih hidroloških podatkov;

obrazložitev in utemeljitev metod analitičnih izračunov ali drugih empiričnih metod za oceno vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka in

ocenjene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka ter obrazložitev in utemeljitev ocenjenih vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka.

(6)

Podatki o opravljenih meritvah in o ocenjenih vrednostih srednjih malih in srednjih pretokov iz četrtega odstavka tega člena postanejo del zbirke hidroloških podatkov, ki jo vodi agencija.

(7)

Ocenjene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka iz obrazložitve iz petega odstavka tega člena preveri agencija.