TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Soglašati je s tožnikom, da 10. člen ZPVAS napotuje na uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pri sodišču splošne pristojnosti, vendar kot je objasnil že prvostopni organ s sklepom z dne 28. 5. 2003, o zahtevkih za odškodnino, ki bi bili lahko utemeljeni na materialni določbi 10. člena ZPVAS, ni meritorno odločil. Ničnostni razlog po 1. točki 279. člena ZUP zato ni podan.

Razlogovanje tožnika, ki utemeljuje podanost ničnostnega razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ker je bil sklep izdan brez umika stranke, pa temelji na nepodanosti procesnega predloga stranke, zato iz tega razloga ničnostni razlog, ki ga uveljavlja, ni podan, odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi zahteve za izrek sklepa o ustavitvi postopka za ničnega pa je pravilna.

Po pravni teoriji ničnostnih odločb ni mogoče konvalidirati z naknadno odpravo nepravilnosti, ki ima za posledico ničnost. V zvezi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP je torej možna konvalidacija odločbe. Razlaga, kot jo je ponudil drugostopni organ, pa je pravilna. Namreč procesno kršitev, ki je bila storjena, ker je organ izdal sklep o ustavitvi postopka brez umika stranke, bi stranka morala uveljaviti v pritožbenem postopku, saj gre za kršitev pravil postopka. Nereagiranje (nesprožitev pritožbenega postopka) torej pomeni konvalidacijo v smislu 4. točke, saj je bil sklep stranki vročen. Navedeno pomeni dodatni razlog, da je prvostopni organ odločil pravilno.