TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 485/2002 z dne 15. 10. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1056/2000 z dne 20. 2. 2002, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 462-01-39/00 z dne 17. 4. 2000 in z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška, št. 04/04- 16-351-318/93 z dne 17. 11. 1999 se ne sprejme.

Zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni taka, da bi se pritožnik z njo strinjal, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavljata 22. in 23. člen Ustave in za sklep o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Z argumenti, s katerimi izpodbija pravilnost presoje sodišča glede ustreznosti pozivov upravnega organa, pritožnik odstopa od ustaljene sodne prakse, ki temelji na enakem pravnem stališču kot izpodbijana odločitev, ne more utemeljiti. Dvoma v pošteno sojenje pritožnik ne more utemeljiti z očitkoma o neupoštevanju 29. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo in o neresničnosti ugotovitve sodišča glede možnosti pritožnika, da se izjavi o cenitvi. Že Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo, da dokaz s cenitvijo ni bil uporabljen in presojan. Zgolj to, da pritožnik meni, da bi sodišče moralo upoštevati navedeni podzakonski predpis in ga razlagati na način, kot ga razume sam, pa ustavne pritožbe tudi ne utemeljuje.