Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v...

3573. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hitrosti v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: merilniki hitrosti), način označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev.

(2)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

1.a člen

(postopek informiranja in klavzula)

(1)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»merilnik hitrosti« je merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu;

2.

»radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR in Dopplerjev pojav;

3.

»RADAR« pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov;

4.

»Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila;

5.

»laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR;

6.

»LIDAR« pomeni merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka;

7.

»merilnik hitrosti po principu »pot/čas«« so merilniki hitrosti za merjenje hitrosti vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino;

8.

»detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji;

9.

»odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine;

10.

»merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki sledi merjenemu vozilu, ter na podlagi izmerjene razdalje odseka oziroma prevožene poti in potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila;

11.

»merilno vozilo« je vozilo, v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke;

12.

»merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost;

13.

»operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja meritve hitrosti;

14.

»samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja;

15.

»nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja;

16.

»meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje;

17.

»meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se giblje;

18.

»največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;

19.

»vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;

20.

»naznačeni obratovalni pogoji« so obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilnik hitrosti deluje na način, kot je zasnovan;

21.

»motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila; vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;

22.

»preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe;

23.

»simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila, prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila;

24.

»laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi simulacije;

25.

»lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke;

-

»točen čas« je ura v lokalni časovni coni s pripadajočim datumom, določena na podlagi UTC (Universal Time Convention – Konvencija o univerzalnem času);

26.

»merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost merjenega vozila;

27.

»smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se vozi merjeno vozilo;

28.

»kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila;

29.

»nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti;

30.

»detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo izbrano točko;

31.

»vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek;

32.

»izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka;

-

»dolžinapodročje prepoznavanja« je dolžina, na kateri sistem za prepoznavanje vozila prepozna merjeno vozilo v vstopni ali izstopni točki;

33.

»dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča;

34.

»zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila;

35.

»časovna razlika med merjenima voziloma v prometu« je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v kateri je izmerjena hitrost prvega merjenega vozila;

36.

»varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni meritvi;

37.

»razširjena merilna negotovost« je produkt kombinirane standardne merilne negotovosti s faktorjem večjim od števila 1;

38.

»merek« je del merilnika hitrosti, ki omogoča naravnati merilno os merilnika hitrosti na merjeno vozilo in mora odražati dopustni položaj in širitev merilnega snopa;

39.

»merilnik za merjenje hitrosti posameznega vozila« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno izmeri in dokumentira hitrost samo enega vozila;

40.

»merilnik za merjenje hitrosti več vozil hkrati« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno spremlja, izmeri ter dokumentira hitrost več vozil.

3. člen

(namen)

(1)

Merilniki hitrosti so namenjeni merjenju hitrosti vozil v cestnem prometu.

(2)

Pri merjenju hitrosti se lahko merjeno vozilo približuje, oddaljuje, vozi mimo ali prehiteva na poljubnem voznem pasu ali se merjenemu vozilu sledi z merilnim vozilom.

II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE

4. člen

(splošna načela)

(1)

Merilnik hitrosti mora zagotavljati visoko raven meroslovne zaščite ter mora biti zasnovan in proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.

(2)

Zasnova merilnika hitrosti mora upoštevati predvideno uporabo in predvidljive zlorabe merilnika hitrosti.

(3)

Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, ki je predpisan s tem pravilnikom.

5. člen

(NDP pri preskušanju na terenu)

V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika hitrosti pri preskušanju na terenu ne sme presegati naslednjih NDP:

a)

NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je enak:

-

± 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in

-

± 3% za hitrosti nad 100 km/h.

b)

NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost, je enak:

-

± 5 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in

-

± 5% za hitrosti nad 100 km/h.

c)

NDP za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je enak:

-

± 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in

-

± 3% za hitrosti nad 100 km/h.

6. člen

(NDP pri laboratorijskem preskušanju)

V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika hitrosti pri laboratorijskem preskušanju ne sme presegati naslednjih NDP:

a)

NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je enak:

-

± 1 km/h za hitrosti do 100 km/h in

-

± 1% za hitrosti nad 100 km/h.

b)

NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost je enak:

-

± 2 km/h za hitrosti do 100 km/h in

-

± 2% za hitrosti nad 100 km/h.

c)

NDP za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je enak:

-

± 1 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in

-

± 1% za hitrosti nad 100 km/h.

7. člen

(določanje pogreška)

Pogrešek merilnika hitrosti se določi na podlagi kazanja, kot ga določa drugi odstavek 25. člena tega pravilnika.

8. člen

(dopusten učinek motenj)

V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 9. člena tega pravilnika sprememba merilnega rezultata ne sme biti večja od NDP za ta merilni rezultat. Če je sprememba merilnega rezultata večja od NDP za ta merilni rezultat, mora merilnik hitrosti opozoriti, da meritev ni veljavna ali pa meritve ne izvede.

9. člen

(naznačeni obratovalni pogoji in vplivne veličine)

(1)

Proizvajalec določi naslednje naznačene vrednosti obratovalnih pogojev merilnika hitrosti ali njegovih posameznih sestavnih delov:

a)

za merjeno veličino:

-

merilno območje, ki mora biti najmanj v območju od 30 km/h do 200 km/h,

b)

za klimatske vplivne veličine:

-

temperaturno območje, ki mora biti najmanj od –10 °C do + 50 °C,

-

razred klimatskega okolja

c)

za mehanske vplivne veličine:

-

razred mehanskega okolja

č)

za vplivne veličine električnega napajanja:

-

vrednost (območja) napajalne napetosti in omrežne frekvence

-

razred elektromagnetnega okolja.

(2)

Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede klimatskih okolij mednarodnega dokumenta OIML D11 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (v nadaljnjem besedilu: OIML D11), ki je dosegljiv na spletni strani te organizacije:

-

zahteve za razred H1 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v temperaturno nadzorovanih zaprtih oziroma vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalna vlažnost ni nadzorovana in ki niso izpostavljeni kondenzirani vodi, padavinam ali tvorjenju ledu. Če je potrebno, se za vzdrževanje zahtevanih pogojev okolice uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje;

-

zahteve za razred H2 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v zaprtih oziroma vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalni klimatski pogoji niso nadzorovani in ki so lahko izpostavljeni kondenzirani vodi ali vodi, ki ne izvira od dežja ali tvorjenju ledu;

-

zahteve za razred H3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo na prostem.

(3)

Pri klimatskih okoljih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednje vplivne veličine:

-

stalna vlažna vročina (nekondenzirajoča),

-

ciklična vlažna vročina (kondenzirajoča) in

-

voda.

(4)

Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli morajo izpolnjevati naslednje zahteve OIML D11 glede mehanskih okolij:

-

zahteve za razred M2 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz nepremične točke,

-

zahteve za razred M3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz premične točke.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek morajo merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki so nameščeni v mehanskih okoljih, kjer ni prisotnih pomembnejših mehanskih motenj, izpolnjevati zahteve za razred M1 iz OIML D11.

(6)

Pri mehanskih okoljih iz četrtega in petega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje vplivne veličine:

-

mehanski sunki in

-

tresljaji.

(7)

Merilniki hitrosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve OIML D11 glede elektromagnetnih okolij:

-

zahteve za razred E1 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti, ki se ne napajajo iz akumulatorja vozila;

-

zahteve za razred E3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti, ki se napajajo iz akumulatorja vozila.

(8)

Pri elektromagnetnih okoljih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednje vplivne veličine:

-

spremembe napajalne napetosti,

-

prekinitve napetosti,

-

kratkotrajni upadi napetosti,

-

napetostni prehodni pojavi na napajalnih in/ali signalnih vodih,

-

elektrostatične razelektritve,

-

radiofrekvenčna elektromagnetna polja,

-

inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih in/ali signalnih vodih in

-

napetostni udari na napajalnih vodih in/ali signalnih vodih.

(9)

Za merilnike hitrosti, ki se napajajo iz akumulatorja vozila, se pri elektromagnetnih okoljih poleg vplivnih veličin iz prejšnjega odstavka upoštevajo še naslednje vplivne veličine:

-

padci napetosti, ki jih povzroča napajanje zaganjalnikov motorjev z notranjim zgorevanjem in

-

prehodni pojavi ob izpadu bremena, ki se pojavijo ob odklopu izpraznjenega akumulatorja pri delujočem motorju.

10. člen

(pravila za preskušanje in določanje pogreškov)

(1)

Skladnost z zahtevami iz 5. oziroma 6. člena in 8. člena tega pravilnika je treba preveriti za vsako primerno vplivno veličino. Te zahteve morajo biti izpolnjene, kadar se uporabi vsaka posamezna vplivna veličina in se njen učinek ocenjuje ločeno ter se druge vplivne veličine ohranjajo konstantne pri referenčnih vrednostih.

(2)

Meroslovni preskusi se izvajajo med uporabo vplivne veličine ali po njej, pri čemer se upoštevajo tiste razmere, ki ustrezajo običajnemu stanju delovanja merilnika hitrosti.

11. člen

(ponovljivost)

Standardni odmik merilnih rezultatov v zaporednih meritvah iste merjene veličine v enakih razmerah mora biti manjši ali enak NDP.

12. člen

(vzdržljivost)

Merilnik hitrosti mora v okoljskih pogojih, za katere je zasnovan, izpolnjevati zahteve glede NDP, ki so določeni v 5. oziroma 6. členu tega pravilnika, najmanj skozi celotno overitveno obdobje, če je pravilno nameščen ter se vzdržuje in uporablja v skladu z navodili proizvajalca.

13. člen

(primernost)

(1)

Merilnik hitrosti ne sme omogočati zlorabe, možnosti za nehoteno napačno uporabo pa morajo biti čim manjše.

(2)

Merilnik hitrosti mora biti primeren za predvideno uporabo, glede na delovne pogoje ter uporabniku ne sme postavljati nerazumnih zahtev zato, da bi pridobil pravilne merilne rezultate.

(3)

Merilnik hitrosti mora biti dovolj vzdržljiv, njegovi konstrukcijski materiali pa morajo biti primerni za razmere, v katerih je predvidena njegova uporaba.

(4)

Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da omogoča meroslovni pregled merila tudi po dajanju v promet in začetku uporabe.

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

Časovnica