TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Možnost vročitve po fikciji (141. člen ZPP) pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno, vendar mora v tem primeru vročevalec najprej poskusiti zagotoviti osebno vročitev. Vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku pa so mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja). Naslovniku je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil. Za opustitev je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje. Pri presoji je treba upoštevati predvsem namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (141. člen ZPP), ta pa je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi (če do tega pride brez krivde naslovnika, bo načeloma možna vrnitev v prejšnje stanje), ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel zato, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil).

Iz listin v spisu je razvidno, da je vročevalec na vročilnici navedel, da ob prvem poskusu vročitve dne 28. 3. 2014 pisma ni mogel vročiti ne naslovniku ne kakšnemu odraslemu članu gospodinjstva. Prav tako ni uspel pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz prvega in drugega odstavka 140. člena ZPP pustiti pisnega sporočila o tem, kdaj bo ponovno opravljal vročitev. Zato je to sporočilo pustil v hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Ob takšnih okoliščinah vročanja dejstvo, da je v času vročanja, v stanovanju živela toženčeva družina in toženčev brat z družino, ne zadošča za oceno, da je bilo v zadostni meri zagotovljeno, da bo toženec dejansko seznanjen z začetkom postopka. Stališče sodišča druge stopnje, ki je toženčevo pritožbo zavrnilo brez izvajanja s strani toženca predlaganih dokazov, je prestrogo in nesorazmerno posega v pravico toženca, da dokaže, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni imel možnosti, da se seznani z vložitvijo tožbe.