Nalaganje dokumenta...
Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1350/2012, stran 2771 DATUM OBJAVE: 30.4.2012
VELJAVNOST: od 15.5.2012 do 8.7.2022 / UPORABA: od 15.5.2012 do 8.7.2022
RS 31-1350/2012
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 9.7.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
1350. Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
Na podlagi sedmega in desetega odstavka 109. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 87/11 – ZAvMS), 11. točke 3. člena, 40. člena in 42. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije naslednjo
M E T O D O L O G I J O
nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina splošnega akta)
Ta splošni akt podrobneje določa:
-
način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 3. in 5. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alineje prvega odstavka 106. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 87/11 – ZAvMS; v nadaljnjem besedilu: ZMed);
-
način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev za avdiovizualne medijske storitve iz Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: ZAvMS);
-
obliko in način hrambe podatkov in posnetkov ter tehnične značilnosti in opremo posnetkov po ZMed in ZAvMS;
-
klasifikacijo vsebin, kot izhajajo iz ZMed in ZAvMS;
-
oblike televizijskega oglaševanja.
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1.
Agencija je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
2.
Avtorska oddaja je individualna intelektualna stvaritev s področja ustvarjanja avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih vsebin, ki jo odlikuje izviren pristop pri izbiri in obravnavi določene tematike in izviren način podajanja vsebine.
3.
Glasba zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe ne glede na izvor.
4.
Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, v celoti kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja ima jasno prepoznaven začetek in konec.
5.
Slovenska glasba izven programskih vsebin je glasba slovenskega izvora oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ter zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana zunaj programskih vsebin in se ne všteva v programske vsebine.
6.
Slovenska glasba v programski vsebini je glasba slovenskega izvora oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ter zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana znotraj zaključenih programskih enot in se v celoti všteva v trajanje teh enot.
7.
Tuja glasba izven programskih vsebin je glasba tujega izvora in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana zunaj programskih vsebin in se ne všteva v programske vsebine.
8.
Tuja glasba v programski vsebini je glasba tujega izvora in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana znotraj zaključenih programskih enot in se v celoti všteva v trajanje teh enot.
9.
Žanr programske vsebine je značilen in splošno prepoznaven format oddaje ali avdiovizualnega dela, ki določa značilen način obravnavanja ali podajanja radijske oziroma avdiovizualne vsebine.
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZMed in ZAvMS ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi.
II. NAČIN UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA ZAHTEV IN OMEJITEV
3. člen
(način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev)
(1)
Izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe, ter zahtev in omejitev, ki veljajo za avdiovizualne medijske storitve, preverja agencija z analizo posnetka vsebin, priloženih podatkov o predvajanih vsebinah in na podlagi drugih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja, ter v skladu s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(2)
Agencija izvaja analize vsebin na podlagi lastnih posnetkov in podatkov, posnetkov in podatkov, ki jih naroči pri zunanjih izvajalcih, ali posnetkov in podatkov, ki jih pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika.
(3)
Izdajatelji televizijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo so dolžni vse programske, oglaševalske in druge vsebine, ki jih morajo na podlagi tretjega in četrtega odstavka 40. člena ZAvMS hraniti skupaj s posnetki, ter vse podatke, ki jih morajo hraniti na podlagi petega odstavka 40. člena ZAvMS, opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(4)
Izdajatelji radijskih programov morajo skladno z osmim odstavkom 109. člena ZMed hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah od 0. do 24 ure. Za namene ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 3. in 5. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alineje prvega odstavka 106. člena ZMed so izdajatelji radijskih programov dolžni predvajane programske in neprogramske vsebine opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega akta.
III. OBVEZNA HRAMBA PODATKOV IN POSNETKOV TER TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN OPREMA POSNETKOV
4. člen
(obveznost hrambe posnetkov in podatkov)
Izdajatelji in ponudniki so dolžni hraniti podatke in posnetke predvajanih programov oziroma programskih vsebin na načine, kot so določeni v tem poglavju.
Posnetki in podatki o radijskih programih
5. člen
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Izdajatelj radijskega programa mora shranjevati posnetke za vsak posamezni dan predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Posnetek predvajanega programa v določenem časovnem intervalu, ki je krajši od 24 ur, mora biti shranjen v eni datoteki. Če agencija od izdajatelja zahteva več dni predvajanega programa, mora biti vsak dan programa zapisan v svoji datoteki. V primeru, da agencija od izdajatelja zahteva več zaporednih dni predvajanega programa, si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve do sekunde natančno.
(2)
Ime datoteke za vsak posamezni dan posnetega programa mora vsebovati ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ime_datum(llllmmdd)_začetek(uummss)_konec(uummss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih 30 dni predvajanega programa.
(3)
Posnetek radijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
-
avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3),
-
bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
-
vzorčenje: 24000 Hz ali več,
-
stereo ali mono.
6. člen
(podatki o predvajanem radijskem programu)
(1)
Izdajatelji radijskih programov so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni najmanj 30 dni od predvajanja hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena in iz drugega odstavka 20. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta izdajateljem ni treba voditi.
(2)
Predvajanim vsebinam iz 12. do 19. člena tega splošnega akta je treba določiti datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo in predvajanje, vsebinam iz drugega odstavka 20. člena tega splošnega akta pa datum predvajanja, začetni čas in trajanje.
(3)
Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).
Posnetki in podatki o televizijskih programih
7. člen
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Izdajatelj televizijskega programa mora shranjevati posnetke vsakega posameznega dneva predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Posnetek predvajanega programa v določenem časovnem intervalu oziroma posnetek zahtevane programske vsebine mora biti shranjen v eni datoteki. Če zaradi dolžine trajanja posnetka ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajanega programa. V tem primeru si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2)
Ime datoteke za vsak posamezni dan posnetega programa mora vsebovati ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ime_datum(llllmmdd)_začetek(uummss)_konec(uummss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih šest mesecev predvajanega programa.
(3)
Posnetek televizijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
-
video kodek: MPEG4, Windows Media Video, DivX ali Xvid,
-
razločljivost slike: vsaj 352x288 pik,
-
število slik v sekundi: vsaj 24,
-
avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3) ali AAC,
-
bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
-
vzorčenje: 24000 Hz ali več,
-
stereo ali mono,
-
na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku,
-
noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).
8. člen
(podatki o predvajanem televizijskem programu)
(1)
Izdajatelji televizijskih programov so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega splošnega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta izdajateljem ni treba voditi.
(2)
Predvajanim vsebinam iz 12. do 19. člena tega splošnega akta je treba določiti datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo, predvajanje, producenta, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov.
(3)
Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).
Posnetki in podatki o avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo
9. člen
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Posnetek vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine mora biti zapisan v digitalni obliki in shranjen v eni datoteki na digitalnem nosilcu podatkov. Če zaradi dolžine trajanja posnetka ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka ponujene programske vsebine. V tem primeru si morajo posnetki ponujene programske vsebine časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2)
Ime datoteke za vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora vsebovati ime ponudnika avdiovizualne medijske storitve, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena (z navedbo leta, meseca in dneva), zaporedno številko datoteke, v primeru, ko je zapisana v več datotekah, in ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ponudnik_naslov_datum(llllmmdd)_zap.št.(###).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Ponudnik je dolžan voditi seznam shranjenih datotek 6 mesecev od zadnje ponudbe za ogled.
(3)
Posnetek AVMS mora biti zapisan v identični obliki, kot je bila vsebina ponujena uporabnikom. Če ni zapisan v taki obliki, pa mora biti zapisan v kakovosti:
-
video kodek: MPEG4, Windows Media Video, DivX ali Xvid,
-
razločljivost slike: vsaj 352x288 pik,
-
število slik v sekundi: vsaj 24,
-
avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3) ali AAC,
-
bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
-
vzorčenje: 24000 Hz ali več,
-
stereo ali mono,
-
na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku,
-
noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).
10. člen
(podatki o ponujenih vsebinah za ogled)
(1)
Ponudniki so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Ponudniki so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta ponudnikom ni treba voditi.
(2)
Vsaki vsebini, ki je bila na voljo za ogled, je treba določiti datum od in datum do, naslov, trajanje, zvrst, producenta in evropsko avdiovizualno delo.
IV. KLASIFIKACIJA VSEBIN
11. člen
(splošno)
(1)
Agencija, izdajatelji radijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev uporabljajo klasifikacijo vsebin, kot je določena v tem splošnem aktu. Klasifikacija se uporablja za hrambo in v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe in za avdiovizualne medijske storitve v skladu z zakonom, ki ureja medije, in zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
(2)
Programske vsebine se opredeljujejo z naslednjimi spremenljivkami, pri čemer je lahko vsaka spremenljivka opredeljena le z eno vrednostjo:
1.
»Datum« označuje datum predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z ddmmllll.
2.
»Datum od« in »datum do« označuje časovni interval, ko je bila vsebina na voljo uporabnikom v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z ddmmllll.
3.
»Začetek« označuje začetni čas predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uummss.
4.
»Trajanje« označuje čas trajanja predvajane programske vsebine in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uummss.
5.
»Naslov« označuje naslov predvajane programske vsebine.
6.
»Zvrst« označuje zvrst programske vsebine in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 15.
7.
»Lokalnost« je namenjena označevanju programskih vsebin v programih s statusom programa posebnega pomena in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 4.
8.
»Produkcija« označuje nastanek programske vsebine in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 4.
9.
»Izvor« označuje državo, v kateri ima producent programske vsebine sedež oziroma večino produkcijskih zmožnosti in je opredeljen z vrednostjo od 1 do 4.
10.
»Predvajanje« označuje premierno (prvo) ali kasnejše predvajanje programske vsebine in je opredeljeno z vrednostjo od 1 do 4.
11.
»Sponzoriranje« označuje, ali je programska vsebina sponzorirana ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
12.
»Producent« označuje ime in naslov producenta vsebine.
13.
»Slovensko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
14.
»Slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
15.
»Evropsko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
16.
»Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
17.
»Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
(3)
V televizijskih programih se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, lokalnost, produkcija, izvor, sponzoriranje, predvajanje, producent, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov.