TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obt. A. A. se delno ugodi v odločbi o kazni tako, da se obt. A. A. v izreku izpodbijane sodbe izrečena zaporna kazen zniža na 2 (dve) leti zapora.

II. Pritožbi zagovornice obt. B. B. se delno ugodi:

- v odločbi glede premoženjskopravnega zahtevka tako, da se oškodovano družbo B. - v stečaju, A., po določbi drugega odstavka člena 105 ZKP s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v obsegu, ki se nanaša na obt. B. B., napoti na pravdo

- v odločbi o stroških postopka pa tako, da se obt. B. B. v plačilo ne naložijo stroški kazenskega postopka v obsegu, ki se nanašajo na stroške oškodovane družbe in na stroške ter nagrado pooblaščencev oškodovane družbe.

III. V preostalem pa se pritožbi zagovornikov obt. A. A. in zagovornice obt. B. B., v celoti pa pritožbi zagovornika obt. C. C. in okrožnega državnega tožilca zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Obt. C. C. je dolžan plačati sodno takso za pritožbo.

O skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki ga korporacijska zakonodaja opredeljuje v prvem odstavku člena 263 ZGD-1, se je izrekla že sodna praksa, iz katere izhaja, da je sklicevanje na to določbo in s tem povezano vsebinsko opredelitev obsojenčevega pričakovanega, vendar pa v posledici storitve kaznivega dejanja neizpolnjenega ravnanja dopustno, če je za tem tudi sam pomen te določbe glede protipravnosti ravnanja odločevalca ustrezno obrazložen.

Iz obstoječe sodne prakse in strokovne literature namreč jasno izhaja, da je premoženje družbe v pravnem smislu zbirni pojem premoženjskih pravic, vrednostnih papirjev in pravic intelektualne lastnine. Navedeno pomeni, da je v primeru zlorabe položaja vedno oškodovana družba, kot gospodarski subjekt. Iz teh razlogov je potrebno ločiti premoženje družbe in družbenikov (lastnikov) in da je premoženje družbe, ne glede na razmerje družbenikov do družbe, torej njihovo lastništvo (celo v enoosebnih družbah) tuje premoženje, ki terja od poslovodje poslovno zvestobo ne glede na morebitni lastniški delež poslovodje v tej isti družbi.

Pranje denarja je tisto ravnanje storilca, ki omogoči, da prejemnik nezakonite koristi prikrije njen pravi izvor, vsakršna razpolaganja z denarjem nezakonitega izvora pa samo po sebi prispeva k nadaljnjemu zakritju izvora denarja, saj zabriše za njim sledi. Povedano pomeni, da tudi storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more zadržati koristi, ki jo pridobi s takšnim ravnanjem.