na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 27-1150/2018, stran 3935 DATUM OBJAVE: 20.4.2018
VELJAVNOST: od 5.5.2018 / UPORABA: od 5.5.2018
RS 27-1150/2018
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 5.5.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.
1150. Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti
Na podlagi enajstega odstavka 159. člena in drugega odstavka 162. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) izdajajo ministrica za okolje in prostor, ministrica za zdravje in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o monitoringu radioaktivnosti
o monitoringu radioaktivnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa:
-
zasnovo programa monitoringa radioaktivnosti, način in obseg monitoringa radioaktivnosti v okolju, vrste meritev ter metode vzorčenja in merjenja radioaktivnosti, kakovost merilne opreme radioaktivnosti, način rednega obveščanja javnosti o rezultatih merjenja radioaktivnosti ter obseg in način priprave in sprejema programov izvajanja monitoringa radioaktivnosti;
-
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci monitoringa radioaktivnosti, in potrebne akreditive;
-
zasnovo programa izrednega monitoringa radioaktivnosti v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, padavin, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov ter način poročanja in obveščanja javnosti o rezultatih izrednega monitoringa radioaktivnosti;
-
vsebino in pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da živila, krma, posamezni izdelki ter sekundarne kovinske surovine ali odpadki niso radioaktivno kontaminirani.
(2)
S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena s Popravkom Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2016, str. 69).
2. člen
(izrazi)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
Avtorizirane mejne vrednosti aktivnosti so dovoljene vrednosti aktivnosti radioaktivne snovi v nekem mediju.
2.
Bioindikatorji so rastlinski in živalski organizmi, ki v danem okolju koncentrirajo določene vrste kemijskih elementov ali spojin in reagirajo na spremembe koncentracij teh v okolju.
3.
Emisija je izpuščanje radioaktivnih snovi v nekem obdobju. Podatki o emisiji, ki se ugotavljajo na mestu izpuščanja, vključujejo podatke o posamičnih aktivnostih, izraženih v enoti becquerel (v nadaljevanju: Bq), vseh pomembnih radionuklidov, ki jih izpusti vsebujejo v tem obdobju.
4.
Spektrometrija gamain-situ je hitra, neposredna metoda za oceno kontaminacije tal z gama sevalci (hitro zaznavanje radionuklidov v okolju). Detektor je usmerjen navzdol, praviloma nameščen 1 m nad površino, kar omogoča povprečenje po večji površini.
5.
Indikativna doza je predvidena ekvivalentna doza za eno leto zaužitja pitne vode, namenjena oceni izpostavljenosti prebivalstva v skladu z metodologijo, opisano v predpisu, ki ureja monitoring radioaktivnosti v pitni vodi.
6.
Ingestija je uživanje hrane in pijače.
7.
Inhalacija je vdihavanje zraka in drugih snovi.
8.
Izredni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja v primerih sproščanja radioaktivnih snovi ob izrednih dogodkih.
9.
Koncentracije aktivnosti in specifične aktivnosti v okolju (imisija) so posamične koncentracije aktivnosti, izražene v Bq/m3 ipd., oziroma specifične aktivnosti, izražene v Bq/kg ipd., vseh ključnih radionuklidov na merilnih mestih, ki jih je povzročila emisija.
10.
Merilna metoda je logično zaporedje generično opisanih operacij, ki se uporabljajo pri merjenju.
11.
Meja zaznavanja je vrednost, značilna za vsako merilno metodo, ki pomeni najmanjšo pravo vrednost merjene veličine, ki jo je mogoče določiti z določeno ravnijo zaupanja.
12.
Mreža za zgodnje obveščanje je sistem merilnikov zunanjega sevanja ali koncentracije radionuklidov v zraku oziroma v zbirnem usedu z ustrezno programsko opremo za avtomatsko izvajanje meritev, pošiljanje rezultatov v oddaljene centre in avtomatsko obveščanje ob preseženih alarmnih mejah.
13.
Neodvisne meritve so meritve, ki se izvajajo vzporedno s programom rednega obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, in to neodvisno od meritev, ki jih zagotavlja zavezanec za monitoring radioaktivnosti.
14.
Obratovalni monitoring radioaktivnosti je program meritev emisij, imisij in zunanjega sevanja ter ocena vpliva na ljudi, bioto in okolje. Izvaja se med obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta.
15.
Prehranjevalna veriga je del ekosistema, v okviru katerega snovi prehajajo iz okolja do končnega porabnika.
16.
Primerjalna meritev je meritev istega materiala, ki se izvede v dveh ali več laboratorijih zato, da se ugotovijo ujemanje rezultatov ter s tem točnost in ponovljivost meritev posameznih laboratorijev.
17.
Pristojni organ je tisti organ, ki ga zakon, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, določa za izvajanje in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
18.
Radioaktivni used so radioaktivni delci, ki se iz ozračja usedajo ali spirajo na površine.
19.
Sledljivost je povezava merskega rezultata z referencami, običajno z nacionalnimi ali mednarodnimi standardi v nepretrgani verigi primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.
20.
Specifične metode so merilne metode za ugotavljanje aktivnosti posameznih radionuklidov, njihove vsebnosti ali koncentracije in se razlikujejo od nespecifičnih merilnih metod, na podlagi katerih se ugotavlja le skupna aktivnost.
21.
Standardne metode so merilne metode, ki se izvajajo po metodah, ki so objavljene v nacionalnih ali mednarodnih standardih.
22.
Vrednotenje rezultatov je ocenjevanje kakovosti, popolnosti in zanesljivosti rezultatov meritev ter njihova interpretacija ali primerjava s sorodnimi rezultati, da se ugotovijo trendi, in ocena njihove ustreznosti za namen, za katerega so bili pridobljeni.
23.
Vzorec je reprezentativni del zraka, padavin, vode, tal ali drugega materiala, ki se zaradi analize v danem obdobju odvzame na merilnem mestu. Vzorci so trenutni, zbirni in sestavljeni. Trenutni vzorec je enkratni odvzem vzorca radioaktivnega materiala ali snovi iz okolja. Zbirni vzorec je vzorec, ki je odvzet v znanem časovnem obdobju. Sestavljeni vzorec je zmes delnih vzorcev, odvzetih v znanem časovnem obdobju.
II. ZASNOVA PROGRAMA MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU
3. člen
(zasnova programa monitoringa radioaktivnosti v okolju)
(1)
Monitoring radioaktivnosti v okolju je treba izvajati tako, da so upoštevani vsi pomembni načini izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočim sevanjem, ki nastaja zaradi zunanjega sevanja, inhalacije in ingestije.
(2)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba nadzorovati vse pomembne prenosne poti razširjanja radioaktivnosti do človeka.
(3)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba ugotoviti radionuklide, ki pomembno prispevajo k dozi, in zagotoviti merjenje njihovih koncentracij.
(4)
Z meritvami v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolju je treba zaznati ravni radioaktivne kontaminacije, ki so merljive z uporabo standardnih merilnih metod. Merjenje radioaktivnosti je treba izvajati tako, da je omogočeno spremljanje časovnih sprememb radioaktivne kontaminacije okolja in zunanjega sevanja.
(5)
Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba zagotoviti tudi merjenje ali zbiranje drugih podatkov, ki so potrebni za interpretacijo rezultatov meritev radioaktivnosti in oceno doz, kot so na primer podatki o količini padavin, pretokih rek, količini izčrpane vode iz črpališč za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in drugi meteorološki podatki.
(6)
Rezultati monitoringa radioaktivnosti v okolju morajo biti ovrednoteni in pripravljeni tako, da se lahko uporabijo za izdelavo ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja, za izračun trendov izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja in za odločanje o zgodnjem ukrepanju v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti okolja.
(7)
Del monitoringa radioaktivnosti v okolju je tudi mreža za zgodnje obveščanje mora biti načrtovana tako, da omogoča spremljanje okolja na način, da je avtomatsko zaznavanje pomembnih izpustov zelo verjetno. Mreža za zgodnje obveščanje mora zagotoviti takojšnje avtomatsko obveščanje pristojnih institucij o alarmih.
(8)
Organ, pristojen za jedrsko varnost, upravlja in vzdržuje mrežo za zgodnje obveščanje.
4. člen
(vrste meritev)
(1)
Meritve radioaktivnosti vzorcev se izvajajo s specifičnimi metodami.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba nespecifičnih merilnih metod in nizkoločljivostne spektrometrije gama, če gre za meritve med izvajanjem zaščitnih ukrepov pri izrednem dogodku, ko druge metode niso možne, če je radionuklidska sestava kontaminacije znana in se ne spreminja s časom ali za spremljanje indikativnih doz.
(3)
Merjenje zunanjega sevanja, koncentracije radionuklidov v zraku ali v zbirnem usedu se lahko izvajajo z avtomatskimi merilniki neposredno na kraju in v času vzorčenja kot sestavni del mreže za zgodnje obveščanje ali s posameznimi merilniki, ki se namestijo med izrednim dogodkom.
5. člen
(metode vzorčenja in merjenja radioaktivnosti)
(1)
Vzorčenje in priprava vzorcev morata biti izvedena tako, da so izgube radionuklidov med vzorčenjem in pripravo vzorcev na meritev ocenjene in čim manjše.
(2)
Priprava in meritev trenutnih in zbirnih vzorcev se morata izvesti v čim krajšem času po vzorčenju, da se lahko ugotavlja prisotnost kratkoživih radionuklidov in se omogoči takojšnje ukrepanje v primeru povečanja radioaktivnosti.
(3)
Pri sestavljenih vzorcih se mora izvesti priprava delnih vzorcev neposredno po končanem vzorčenju, meritev pa neposredno po pripravi zadnjega delnega vzorca.
(4)
Pri periodičnem vzorčenju mora biti merski rezultat znan najpozneje do konca naslednjega obdobja vzorčenja.
(5)
V primeru izrednega monitoringa radioaktivnosti je obdobje vzorčenja pri zbirnih in sestavljenih vzorcih krajše od obdobja vzorčenja monitoringa radioaktivnosti okolja in prilagojeno danim razmeram. Pri tem morajo biti zagotovljene meje zaznavanja za izredni monitoring iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6)
Meritve je treba opravljati z umerjeno in vzdrževano opremo in jih je treba izvajati tako, da so njihovi rezultati sledljivi do mednarodno priznanega etalona. Vsaka meritev vzorcev pa mora vsebovati rezultat in njegovo merilno negotovost. Pri avtomatskih meritvah hitrosti doz v sklopu mreže za zgodnje obveščanje ni treba podajati merilne negotovosti.
(7)
Vzorčenje za potrebe mreže za zgodnje obveščanje je treba izvajati s pogostostjo, ki je prilagojena merilni metodi in razmeram. Pretok informacij o izmerjenih vrednostih od merilnega mesta do oddaljenih centralnih enot in pooblaščenih oseb mora biti zagotovljen v realnem času z zakasnitvami, ki so minimalne glede na topologijo in zmogljivosti komunikacijskih kanalov.
6. člen
(merjenje zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zraka, vode, tal, živil, kmetijskih proizvodov, hrane in krme in predmetov splošne rabe)
(1)
Zunanje sevanje je treba meriti z merilniki za neprekinjeno merjenje hitrosti doze v zraku in s pasivnimi merilniki tako, da so merilniki postavljeni na višini približno 1 m od tal, pri čemer morajo biti merilniki hitrosti doze za neprekinjeno merjenje priključeni na sistem za elektronski način posredovanja podatkov, podatki o izmerjenih hitrostih doz pa se morajo sprotno spremljati in vključevati v mrežo za zgodnje obveščanje.
(2)
Kontaminacijo na prostem je treba ocenjevati na podlagi meritev hitrosti doze sevanja gama, s spektrometrijo gama in-situ in z laboratorijskimi meritvami vzorcev zemlje.
(3)
Kontaminacijo zraka je treba meriti s trajnim vzorčenjem s črpanjem zraka skozi ustrezne filtre in z merjenjem zbirnih vzorcev ali z avtomatskimi vzorčevalno-merilnimi sklopi, ki sprotno pošiljajo rezultate v mrežo zgodnjega obveščanja.
(4)
Koncentracijo 222Rn v zraku je treba določati po metodi detekcije jedrskih sledi, po metodi spektrometrije alfa oziroma z meritvami aktivnosti adsorbiranega 222Rn na aktivnem oglju ali z drugimi standardnimi metodami. Koncentracije radonovih kratkoživih razpadnih produktov je treba določati z neprekinjenim črpanjem zraka skozi filter in sprotnim merjenjem aktivnosti po metodi spektrometrije alfa oziroma z drugo standardno metodo.
(5)
Vzorce tekočih padavin pri monitoringu radioaktivnosti v okolju in obratovalnem monitoringu radioaktivnosti je treba zbirati neprekinjeno 1 mesec na višini 1 m od tal z vzorčevalnikom, ki ima površino najmanj 0,25 m2.
(6)
Suhi used je treba vzorčiti s trajnim zbiranjem na vazelinskih ploščah, postavljenimi na višini, ki zagotavlja nemoteno zbiranje useda. Uporablja se lahko tudi metoda spektrometrija gama in-situ.
(7)
Radioaktivnost površinskih vod je treba meriti v zbirnih vzorcih, razen za kratkožive radionuklide, za katere je primernejše odvzemanje trenutnih vzorcev.
(8)
Za natančne meritve pitne vode v sklopu monitoringa v okolju je treba določiti koncentracijo 3H, 90Sr, sevalcev gama in alfa. Parametrično vrednost za indikativno dozo, namenjeno odkrivanju prisotnosti radioaktivnosti v pitni vodi v skladu s predpisom, ki ureja monitoring radioaktivnosti v pitni vodi, je treba spremljati z merjenjem skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta.
(9)
Tla je treba vzorčiti na lokacijah, kjer je zemljišče ravno, negnojeno in neobdelano, zaradi reprezentativnosti vzorčenja pa je treba odvzeti najmanj pet stolpcev tal (po 10 cm do globine 50 cm), iz katerih je treba pripraviti najmanj pet vzorcev iz različnih globin vzorčenja zaradi ugotavljanja globinskega profila koncentracij radionuklidov ter vzorec rastlinja (trave), ki prekriva površino. Pri pripravi vzorcev je treba izločiti korenine in kamnine. Meriti je treba koncentracije sevalcev gama in 90Sr. Iz izmerjenih koncentracij je treba izračunati radioaktivni used. Tla se morajo vzorčiti tudi na mestih, ki so namenjena pridelavi hrane (poplavno območje, obdelano zemljišče, namakanje itd.), da se lahko sledi prenosu značilnih radionuklidov v rastline in posredno v telo človeka, živali oziroma druge biote.
(10)
Pri izbiri vzorcev živil za potrebe monitoringa okolja je treba upoštevati značilne prehranske navade prebivalstva. Vzorce mleka je treba jemati v mlekarnah ali neposredno pri proizvajalcih, vzorce drugih hranil pa v velikih nakupovalnih centrih, tržnicah ali neposredno pri proizvajalcih. V primeru obratovalnega monitoringa mora izbira živil odražati porabo posameznih vrst živil za ljudi, živali ipd., ki so v vplivnem območju jedrskega ali sevalnega objekta. Na mestih, kjer je to smiselno, je treba povezati mesta vzorčenja hrane in tal.
(11)
V vzorcih kmetijskih proizvodov je treba meriti vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(12)
Vzorce celovitih obrokov hrane, kot je predjed, juha, glavna jed, solata ali sladica, je treba jemati v gostinskih obratih, nakupovalnih centrih in trgovskih središčih, šolah in vrtcih. Meriti je treba vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(13)
Vzorci krme morajo obsegati meritve zelene krme, krmnih mešanic in koncentratov. Vzorce zelene krme je treba odvzemati predvsem na območjih, kjer se določa tudi radioaktivna kontaminacija mleka. Meriti je treba vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(14)
Kontaminacijo bioindikatorjev je treba meriti, če je prisotnost radionuklidov v okolju premajhna, da bi bila merljiva v običajnih vzorcih. Masa pripravljenega vzorca bioindikatorja mora biti najmanj 20 g, pri čemer pa morajo biti pogoji merjenja kontaminacije taki, da zagotavljajo najmanjše meje zaznavanja, ki so določene s tem pravilnikom za živila.
(15)
Kontaminacijo predmetov splošne rabe določajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali izvajalci meritev radioaktivnosti, pooblaščeni za tovrstne meritve, za vsak posamezen primer posebej.
(16)
Meje zaznavanja za posamezne meritve iz tega člena so podane v prilogi 1 tega pravilnika.
7. člen
(zagotavljanje kakovosti pri vrednotenju rezultatov meritev in oceni doz)
(1)
Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja, za obratovalni monitoring radioaktivnosti in za izredni monitoring radioaktivnosti morajo imeti vpeljan sistem za zagotavljanje kakovosti pri naročanju meritev in vrednotenju njihovih rezultatov.
(2)
Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti meritev in metodologije vrednotenja rezultatov meritev izvaja nacionalna akreditacija, pristojni organ pa preverja uporabo podatkov in modelov pri ocenjevanju doz in preverjanjem dokumentacije, na podlagi katere se opravlja vrednotenje rezultatov meritev in ocenjevanje doz.
III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU
8. člen
(pogoji za pridobitev pooblastila)
(1)
Pravna oseba, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajanje monitoringa radioaktivnosti, razen izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, mora za pridobitev pooblastila vložiti vlogo organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(2)
Vloga mora vsebovati naslednje navedbe in dokazila:
1.
vrsto, področje in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti;
2.
akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 skladno z zahtevami tega pravilnika za tiste meritve, za katere prosi za pooblastilo;
3.
da razpolaga z merilno opremo, ki ustreza zahtevam, določenim s prilogo 1 tega pravilnika, za vrste meritev, za katere prosi za pooblastilo;
4.
da zagotavlja zmogljivost merilne opreme, ki vsaj za tretjino presega predviden obseg meritev, za katerega prosi za pooblastilo;
5.
da razpolaga z usposobljenim osebjem, zmožnostmi vzorčenja in opremo, potrebno za izvajanje izrednega monitoringa radioaktivnosti, predpisanega v 36. in 37. členu tega pravilnika;
6.
da izvaja program primerjalnih meritev in sodeluje v mednarodnih interkomparacijskih meritvah.
(3)
V izjemnih primerih, ko gre za posebno merilno metodo, za katero ni pooblaščenega izvajalca, ki bi imel za to metodo ustrezno akreditacijo, za pridobitev pooblastila ni treba imeti akreditacije. V takem primeru morajo biti meritve opravljene v okviru sistema vodenja zavezanca, ki ga potrdi organ, pristojen za jedrsko varnost v postopku izdaje pooblastila.
(4)
Jedrski objekt ali pravna oseba, ki upravlja mrežo za zgodnje obveščanje, za to ne potrebuje pooblastila za izvajanje monitoringa radioaktivnosti.
9. člen
(pogoji za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk)
(1)
Fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, drugih odpadkov, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi lahko bilo kontaminirano, mora vložiti vlogo, ki vsebuje podatke o nazivu, naslovu in registraciji gospodarske družbe, zavoda ali samostojnega podjetnika posameznika in navedbo o programu izvajanja meritev, za katerega želi pridobiti pooblastilo.
(2)
Program meritev radioaktivnosti mora vsebovati:
1.
opis opreme, ki jo bo uporabljala pri meritvah,
2.
program usposabljanja delavcev, ki bodo opravljali meritve,
3.
seznam delavcev, ki bodo izvajali meritve in dokazila o opravljenem usposabljanju,
4.
obliko poročila o opravljeni meritvi in
5.
pisne postopke za merjenje, preverjanje delovanja uporabljenih merilnikov in ukrepanje v primeru povečane radioaktivnosti.
(3)
Program meritev iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da izvajalec meritev zazna hitrost doze sevanja gama na površini pošiljke, ki je za 20 % višja od hitrosti doze sevanja zaradi naravnega ozadja.
(4)
Programu meritev mora biti priloženo pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
10. člen
(izdaja in odvzem pooblastila)
(1)
Pooblastilo za izvajalce meritev radioaktivnosti iz 8. in 9. člena tega pravilnika organ, pristojen za jedrsko varnost, izda za največ pet let.
(2)
Organ, pristojen za jedrsko varnost lahko pooblaščenemu izvajalcu monitoringa radioaktivnosti oziroma izvajalcu meritev radioaktivnosti odpadnih kovin, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi bilo lahko kontaminirano, odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti na predlog inšpektorja, pristojnega za jedrsko varnost, če ne izpolnjuje več pogojev iz 8. ali 9. člena tega pravilnika.
11. člen
(seznam pooblaščenih izvajalcev)
(1)
Za potrebe izvajanja monitoringa radioaktivnosti v okolju organ, pristojen za jedrsko varnost vodi seznam pooblaščenih izvajalcev monitoringa radioaktivnosti in pooblaščenih izvajalcev meritev radioaktivnosti odpadnih kovin, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi bilo lahko kontaminirano. Organ, pristojen za jedrsko varnost, objavi seznam na svoji spletni strani.
(2)
Seznam pooblaščenih izvajalcev iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1.
ime in sedež izvajalca,
2.
o vrsti, področju in obsegu izvajanja monitoringa radioaktivnosti, za katero ima pooblastilo, in
3.
o veljavnosti pooblastila.
12. člen
(druge obveznosti izvajalcev monitoringa radioaktivnosti v okolju)
(1)
Če izvajalec monitoringa radioaktivnosti ugotovi radioaktivno kontaminacijo v preiskovanih vzorcih, ki presega merila iz 17. člena tega pravilnika, mora o tem takoj poročati zavezancu in organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(2)
Če v državi pride do povečane radioaktivne kontaminacije ali se ta pričakuje, mora zavezanec za monitoring radioaktivnosti okolja zagotoviti povečan obseg meritev z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije, v skladu s programom iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3)
Povečan obseg meritev iz prejšnjega odstavka plača zavezanec, če povzročitelj ni znan ali kontaminacija prihaja iz tujine, pa zavezanci za monitoring okolja.
(4)
Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora takoj poročati pristojnemu organu tudi o rezultatih meritev kontaminacije, če zazna novo prisotne radionuklide, ki v programu monitoringa radioaktivnosti v okolju niso bili predvideni, če zazna bistveno povečanje koncentracije radionuklidov v primerjavi s preteklimi meritvami oziroma o podobnih nenavadnih rezultatih.
(5)
Pri neprekinjenem merjenju hitrosti doze zunanjega sevanja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti nuditi pristojnemu organu ali zavezancu za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki mu je monitoring radioaktivnosti naročil, možnost sprotnega spremljanja rezultatov meritev.
(6)
Izvajalec monitoringa radioaktivnosti v okolju mora zagotoviti zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo določi pristojni organ v skladu s prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika, in mora hkrati imeti vzpostavljeno svojo lastno evidenco meritev.
IV. MONITORING RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA
13. člen
(namen in vsebina monitoringa radioaktivnosti okolja)
(1)
Namen monitoringa radioaktivnosti okolja je ocena doz za prebivalstvo zaradi globalnega in lokalnega onesnaženja zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj ter naravnih virov sevanja.
(2)
V primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti monitoring radioaktivnosti okolja zagotavlja podatke za pravočasno izvajanje zaščitnih ukrepov.
14. člen
(način in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja)
(1)
V okviru monitoringa radioaktivnosti okolja je treba meriti zunanje sevanje nad zemljiščem, koncentracije radionuklidov v vzorcih iz okolja, pitni vodi, živilih in krmi.
(2)
Monitoring radioaktivnosti okolja obsega merjenje