Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3651/1997, stran 5951 DATUM OBJAVE: 5.12.1997

VELJAVNOST: od 20.12.1997 do 6.1.2006 / UPORABA: od 20.12.1997 do 6.1.2006

RS 75-3651/1997

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 7.1.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 7.1.2006
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3651. Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda

1. člen

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo azbesta v zrak in pri odvajanju tehnoloških odpadnih vod iz virov onesnaževanja, in sicer:

-

mejne vrednosti emisije azbesta in drugih snovi iz virov onesnaževanja,

-

ukrepe v zvezi z zmanjšanjem emisije azbesta.

2. člen

Azbest po tej uredbi so vlaknati silikati: krokidolit (modri azbest), amozit (rjavi azbest), antofilit, aktinolit, krizotil (beli azbest) in tremolit, surovi azbest pa proizvod, ki se dobi s prvim drobljenjem azbestne rude.
Za vprašanja o emisiji azbesta v zrak iz virov onesnaževanja, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 68/96).
Za vprašanja o odvajanju tehnoloških odpadnih vod iz virov onesnaževanja, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

3. člen

Viri onesnaževanja po tej uredbi so objekti in naprave, kjer se pri opravljanju dejavnosti uporablja surovi azbest v letni količini 100 kg ali več, in sicer pri:

-

proizvodnji surovega azbesta razen pri neposrednem pridobivanju azbestne rude,

-

proizvodnji, obdelavi ali predelavi izdelkov, ki vsebujejo azbest,

-

zbiranju, sortiranju, predelavi, obdelavi ali začasnem odlaganju azbestnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
Za vir onesnaževanja se po tej uredbi šteje tudi objekt ali naprava, kjer se obdelujejo ali uporabljajo izdelki, ki vsebujejo azbest, če lahko pri tem prihaja do izpuščanja azbesta v okolje.
Določbe te uredbe ne veljajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih iz prvega odstavka tega člena.

4 . člen

Mejne koncentracije snovi v odpadnih plinih vira onesnaževanja so določene v tabeli 1.
Tabela 1
----------------------------------------------------------------------------
Vrsta snovi                                              Mejna koncentracija
                                                                     (mg/m3)
----------------------------------------------------------------------------
Azbest                                                                   0,1
Skupni prah                                                               30
Formaldehid                                                                5
Amoniak                                                                   30
Amini: 2-naftilamin, anilin, dietilamin, dimetilamin,
etilamin, metilamin in trietilamin                                         5
Skupni organski ogljik naslednjih lahko hlapnih
organskih spojin: formaldehida, fenola, ksilenov,
trimetilbenzenov in aminov                                                50
----------------------------------------------------------------------------
Mejne vrednosti iz tabele 1 veljajo za posamezen vir onesnaževanja, če količina azbesta v odpadnih plinih, izračunana kot vsota količin odpadnih plinov iz vseh izpustov vira onesnaževanja, presega mejno količino 0,5 g /h.