Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-3798/2009, stran 11375 DATUM OBJAVE: 30.10.2009
VELJAVNOST: od 14.11.2009 do 30.12.2016 / UPORABA: od 14.11.2009 do 30.12.2016
RS 85-3798/2009
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 31.12.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
&feco;enum type="topic" values=" topic_EKO-LEX topic_PODROČJA topic_Jedrska_varnost_in_radioaktivni_odpadki_(RS) " &fecc;
3798. Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
Na podlagi tretjega odstavka 60. člena, drugega in tretjega odstavka 81. člena, sedmega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 87. člena ter za izvrševanje prvega odstavka 63. člena in 105. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08 – ZVO-1B) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa za sevalne in jedrske objekte:
1.
način uporabe obratovalnih pogojev in omejitev;
2.
način in pogostost poročanja o izvajanju programov zbiranja in analiziranja obratovalnih izkušenj;
3.
način in obseg nadzora staranja;
4.
način vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK;
5.
vsebino, obseg in pogostost rednega in izrednega poročanja;
6.
pogostost, vsebino, obseg, trajanje in način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter način poročanja o teh pregledih;
7.
primere, v katerih Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Uprava) sama odredi izvedbo občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o sevalni ali jedrski varnosti objekta;
8.
vsebino, kakovost in način uporabe verjetnostnih varnostnih analiz za preverjanje varnosti jedrskih objektov;
9.
metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja in priglasitve sprememb v sevalnih ali jedrskih objektih.
(2)
Ta pravilnik določa tudi podrobnejše zahteve za:
1.
načrt zaščite in reševanja za obvladovanje izrednih dogodkov v sevalnih ali jedrskih objektih,
2.
postopke ob izrednem dogodku v sevalnih ali jedrskih objektih in
3.
način obveščanja o izrednem dogodku.
(3)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989, str. 31) določa zahteve glede obveščanja prebivalstva, za katerega je verjetno, da bo prizadeto v primeru radiološkega izrednega dogodka, ter posredovanje informacij vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne pomoči v primeru radiološkega izrednega dogodka.
2. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
akutno obsevanje je enkratna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki praviloma ni daljša od dveh dni;
2.
človeška napaka je napaka, ki jo je naredil ali povzročil človek s svojim ukrepom zaradi napačnega razumevanja procesa ali napačne presoje stanja. Nastane lahko tudi z nehoteno izvedbo ali opustitvijo nekega ukrepa;
3.
človeški dejavniki so elementi razmerja med človekom in njegovim delom, npr. dejavniki, ki vplivajo na to, kako bo operater v komandni sobi sposoben uporabljati pisne postopke: čitljivost, slovnica, usposabljanje, zunanji pritiski ipd;
4.
dejavniki tveganja so SSK, človeške dejavnosti, povezane z obratovanjem (upravljanje, vzdrževanje, preizkušanje), zunanji dogodki ipd., ki vplivajo na stopnjo tveganja objekta;
5.
deterministična varnostna analiza je varnostna analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
6.
deterministični učinki sevanja so klinično ugotovljive okvare obsevanega organa, tkiva ali organizma zaradi poškodbe celic. Za nastanek takega učinka so določljive vrednosti doz, pri katerih se pojavi. Nad temi vrednostmi doz pa velja, da večja kot je vrednost doze, večji je deterministični učinek;
7.
dogodek brez posledic je splet okoliščin, ki lahko povzročijo neustrezno dejanje ali dogodek in posledično ogrožanje sevalne ali jedrske varnosti, varnosti delavcev ali razpoložljivosti objekta;
8.
dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v stanje nesreče. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
9.
evakuacija je začasen in organiziran umik ljudi ob izrednem dogodku z nekega območja v izognitev dozam, ki presegajo intervencijske nivoje, in neželeni izpostavitvi ionizirajočemu sevanju;
10.
interval pregleda ali preizkušanja je obdobje, v katerem se izvedejo vsi predvideni pregledi in preizkusi na izbrani opremi;
11.
izogibna doza je ocenjena vrednost razlike med dozo, ki je posledica izrednega dogodka brez izvajanja intervencijskih ukrepov, in dozo zaradi izrednega dogodka ob izvajanju intervencijskih ukrepov;
12.
jodna profilaksa je zaužitje neradioaktivnega joda pred nastankom izrednega dogodka ali takoj po njem, da se zavaruje ščitnica pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej;
13.
klasifikacija je razvrščanje SSK v varnostne razrede glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
14.
konfiguracija SSK v sevalnem ali jedrskem objektu je prikaz položaja posameznih SSK glede na fizično postavitev in operabilnost. Odvisna je od postavitve SSK, ki je v obratovanju, je pripravljen na obratovanje na katero koli zahtevo ali pa ni na razpolago zaradi preizkušanja, vzdrževanja, korektivnih ukrepov ali neoperabilnosti. Pravilna konfiguracija mora zagotavljati operabilnost sistema, ki je lahko dosežena na različne načine;
15.
komandna soba je prostor v sevalnem ali jedrskem objektu, v katerem se zbirajo informacije o obratovanju slednjega in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese;
16.
korektivni ukrep je ukrep, ki prepreči ponovitev dogodka ali nezaželenega stanja SSK ali objekta. Zajema lahko popravilo oziroma spremembo na SSK, spremembo procesa vzdrževanja ali preizkušanja, poseben pregled SSK, spremembo procesa obratovanja objekta ali spremembo dejavnosti v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem osebja;
17.
kvalifikacija je proces, s katerim se dokaže, da so oprema, postopki in osebje za preizkušanje ali pregled SSK zmožni razkriti vse napake v materialu ali opremi;
18.
lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
19.
mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov je orodje za skladno obveščanje javnosti o varnostnem pomenu dogodkov, povezanih z radiološko in jedrsko varnostjo. Obveščanje poteka prek Mednarodne agencije za atomsko energijo;
20.
način upoštevanja intervencijskih nivojev vključuje navodila, metode, pripomočke, orodje, postopke in druga sredstva ali metodologije, ki pomagajo pri odločanju o uvedbi zaščitnega ukrepa za prebivalstvo, tako da se upoštevajo vrednosti, ki so določene s temi nivoji;
21.
navodila za ravnanje ob nezgodi so namenjena obvladovanju projektnih dogodkov in vsebujejo navodila za vrnitev objekta v varno stanje. Tovrstna navodila za jedrske elektrarne obsegajo tudi obvladovanje dogodkov, ki po posledicah presegajo projektne dogodke vse do začetka poškodbe sredice, ne pa same poškodbe;
22.
nenormalno obratovanje je obratovanje zunaj normalnih območij parametrov objekta z obratovalnimi nepravilnostmi in je lahko posledica dogodka;
23.
neposredni vzrok je okvara, dejanje, opustitev dejanja ali stanje, ki neposredno povzroči dogodek. Navadno ne pojasnjuje, zakaj je prišlo do okoliščin, ki so povzročile odstopanje;
24.
nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo jedrskega ali sevalnega objekta ali zmanjšanje učinkovitosti varnostnih pregrad za preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
25.
nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, ki ga povzroči neustrezno človeško dejanje oziroma izguba operabilnosti sistema ali komponente in ki zahteva prepoznavanje napake ter njeno odpravo oziroma korektivni ukrep;
26.
notranja obsevanost je učinek obsevanja, ki ga povzroča ionizirajoče sevanje na organizem, kadar je vir sevanja v telesu zaradi vnosa ali aktivacije;
27.
občasni varnostni pregled je sistematično preverjanje varnosti sevalnih ali jedrskih objektov, ki se izvaja v rednih obdobjih (časovnih intervalih), da bi se ugotovili zbirni učinki staranja, sprememb na objektu, obratovalnih izkušenj in tehničnega razvoja ter sprememb na lokaciji objekta, tako pa zagotovila visoka stopnja varnosti v celotni obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta. Občasni varnostni pregled je dopolnilno orodje k stalnemu preverjanju varnosti, s katerim se mora celovito preveriti stopnja jedrske varnosti sevalnega ali jedrskega objekta in potrditi, da je ta sposoben varno obratovati v naslednjem obdobju;
28.
obratovalni kazalnik je merljivi parameter, ki omogoča opazovanje obstoječe učinkovitosti izvajanja nekega procesa oziroma njeno spremljanje skozi daljše obdobje;
29.
obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme, pa tudi ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
30.
obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter z drugimi sorodnimi dejavnostmi;
31.
obremenitveni cikel je zaključeno zaporedje dogajanj, ki obsega prehod iz izhodiščnih v nove procesne okoliščine, poljubno dolgo obratovanje ali vzdrževanje v novem stanju in vrnitev v izhodiščno stanje. V enem takem ciklu je lahko en ali več obremenitvenih ciklov z manjšimi intenzitetami procesnih okoliščin;
32.
odstopanje je neskladnost, pomanjkljivost ali opustitev zahtev iz pisnih postopkov, ki je bila odkrita med vzdrževanjem, preizkušanjem, nadzorom SSK ali analizo dogodka;
33.
operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
34.
operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
35.
operativni intervencijski nivo je vrednost intervencijskega nivoja, ki se izraža z neposredno merljivo veličino, kakršna je hitrost doze zunanjega sevanja, površinska kontaminacija ali koncentracija radioaktivnih snovi v zraku, pitni vodi, hrani ali krmi. Operativni intervencijski nivoji se uporabljajo v začetni fazi izrednega dogodka za hitro odločanje o intervencijskih ukrepih;
36.
operativni podporni center je vnaprej določen prostor na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z zvezami in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja namestitev intervencijskega osebja in napotitev k izvajanju intervencijskih ukrepov po tem območju;
37.
pisni postopki so odobreni postopki in odobrena delovna navodila za izvajanje dejavnosti in del. Zajeti morajo vsa normalna stanja, odstopanja in nepravilnosti glede na normalna in izredna stanja sevalnega ali jedrskega objekta;
38.
pogoji okolja so razmere, v katerih mora izbrani SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd;
39.
pogostost poškodbe sredice je merilo tveganja, ki pove, s kakšno verjetnostjo lahko pričakujemo pregretje in poškodbo sredice jedrskega reaktorja v enoletnem obdobju;
40.
pogostost velikih zgodnjih izpustov je merilo tveganja, ki pove pričakovano število velikih zgodnjih izpustov na enoto časa;
41.
poškodba sredice je odkritje in segrevanje sredice reaktorja do točke, pri kateri je pričakovati povečano oksidacijo in resno poškodbo gorivnih elementov večjega dela sredice;
42.
predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot del projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
43.
pregled SSK je sistematični pregled ustreznosti SSK, ki se praviloma izvaja v vnaprej določenih presledkih. Zajema lahko vse sorodne komponente ali pa se med njimi izberejo tiste, za katere se s pregledom, meritvijo ali preizkušanjem oceni ustreznost materiala in operabilnost. Ustreznost drugih sorodnih komponent se lahko oceni glede na ustreznost vzorca izbranih komponent. Pri tem se lahko začetni vzorec pregleda komponent poveča, da je ocena stanja stvarnejša;
44.
prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
45.
preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
46.
prenosna pot je pot, po kateri radioaktivna snov doseže in obseva človeka;
47.
prioriteta korektivnega ukrepa je določitev nujnosti njegove izvedbe glede na pomembnost izvajane dejavnosti za sevalno ali jedrsko varnost. Nujna prioriteta tega ukrepa se določi, če je ogrožena varnost ljudi, objekta, okolja ali zanesljivost delovanja SSK, pomembnih za varnost. Prva prioriteta se določi, če je lahko ogrožena ta varnost ali zanesljivost;
48.
pripravljenost na izredni dogodek so vnaprej načrtovane in vzdrževane dejavnosti ter organizacijski, človeški, tehnični, materialni in drugi elementi za izvajanje obratovalno-tehničnih ukrepov, pa tudi ukrepov zaščite in reševanja, ki so potrebni zaradi celovitega in učinkovitega obvladovanja izrednega dogodka v sevalnem ali jedrskem objektu ter zaradi usklajenega vodenja pri obvladovanju posledic tega dogodka v okolju;
49.
prispevni vzrok je vzrok, ki prispeva k verjetnosti nastanka dogodka, vendar ga sam po sebi še ne povzroči;
50.
procesni pogoji so tehnološki pogoji, pod katerimi SSK opravlja svojo funkcijo, na primer mehanska obremenitev, tlak, temperatura ipd;
51.
projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob upoštevanju predpisanih zahtev jedrske in sevalne varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
52.
projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK, in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali pa zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
53.
projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
54.
projicirana doza je ocenjena vrednost doze, ki bi jo posameznik prejel zaradi izrednega dogodka, če ne bi bili uvedeni nobeni intervencijski ukrepi;
55.
radiološki izredni dogodek je katero koli stanje, ki povzroči ali utegne povzročiti pomembnejše uhajanje radioaktivnih snovi v okolico;
56.
referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
57.
remont je prekinitev proizvodnega procesa sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
58.
scenarij je predpostavljeni potek dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu (od začetnega dogodka prek odpovedi opreme in dejavnosti osebja do končnega stabilnega stanja objekta);
59.
simulator je naprava, ki se odziva na dejavnosti operaterja enako kakor pravi sistem. Simulator jedrske elektrarne navadno vključuje glavno komandno sobo v enakem merilu, v kakršnem je prava komandna soba;
60.
skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert;
61.
smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
62.
splošna nevarnost je nesreča, ki vključuje dejanske ali neizogibne precejšnje poškodbe sredice ali njeno taljenje z možnostjo izgube celovitosti zadrževalnega hrama. Pričakuje se, da bodo radioaktivni izpusti zahtevali varnostne ukrepe, namenjene izogibanju ali zmanjšanju doz, ki jih prejme prebivalstvo, tudi daleč od lokacije objekta;
63.
sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
64.
SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo določeno (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
65.
stabilni jod je neradioaktivni jod, navadno kot kalijev jodat ali jodid, v obliki tablet, ki se uporablja za jodno profilakso;
66.
stanja objekta so normalna stanja sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredna stanja (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastanka manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
67.
stohastični učinki so statistično ugotovljive okvare zaradi spremenjenih lastnosti obsevanih celic, ki se lahko razmnožujejo. Stohastični učinki, kakršen je nastanek malignega raka ali dednih posledic v genih, niso odvisni od doze in zanje prag ne obstaja, vendar je njihov nastanek verjetnejši pri višji dozi;
68.
stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
69.
tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema na lokaciji objekta ali blizu te lokacije na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
70.
temeljni vzrok je najosnovnejši vzrok za dogodek, katerega odstranitev zagotavlja, da se ta dogodek ne ponovi;
71.
težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki glede svojih posledic presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
72.
trajna preselitev je preselitev ljudi in živali z radioaktivno kontaminiranega območja, ki ne predvideva vrnitve v nekaj letih;
73.
tveganje je zmnožek pričakovane pogostosti dogodka in posledic, ki bi nastale;
74.
used je usedanje radioaktivnih delcev iz radioaktivnega oblaka zaradi teže ali spiranja s padavinami na tla in druge prizemne površine;
75.
varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno, za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
76.
varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki zagotavljajo varstvu in varnosti najvišjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se ta pojem nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih posameznikov v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do svobodne izmenjave informacij, vključno z neomejenim razmišljanjem o varnostnih vprašanjih skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti in predanost popolnosti, pa tudi gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dviga nivoja sevalne ali jedrske varnosti;
77.
varnostna ocena je postopek, s katerim se podrobno oceni vpliv načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
78.
varnostna pregrada je fizična prepreka, ki ovira ali preprečuje gibanje ljudi, radioaktivnih snovi oziroma drugih pojavov (npr. ogenj, voda, izstrelki opreme) ali ščiti pred ionizirajočim sevanjem v sevalnem ali jedrskem objektu;
79.
varnostno presejanje je postopek, s katerim se opravi prva presoja vpliva načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
80.
varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri SSK odpove, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitve soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava;
81.
varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih omejitvah in pogojih ter o njegovem vplivu na okolje, pa tudi opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
82.
veliki zgodnji izpust je hiter, neoviran izpust cepitvenih produktov iz zadrževalnega hrama v zrak, ki se zgodi pred učinkovito izvedbo ukrepov za zmanjšanje posledic izrednega dogodka, tako da obstaja nevarnost vpliva na zdravje prebivalstva;
83.
verjetnostne varnostne analize so varnostne analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent in njihova nerazpoložljivost, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi;
83.
1. Verjetnostne varnostne analize prvega nivoja so analize, s katerimi določimo zaporedje dogodkov, ki lahko vodijo do poškodbe sredice, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo;
83.
2. Verjetnostne varnostne analize drugega nivoja so analize, s katerimi določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za njihovo preprečitev in omilitev;
83.
3. Verjetnostne varnostne analize tretjega nivoja so analize, s katerimi se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
84.
vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
85.
vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
86.
vzdrževanje je načrtovani proces, ki zagotavlja obnavljanje SSK zaradi ohranjanja njihove funkcionalnosti med celotno življenjsko dobo. Vzdrževanje je lahko prediktivno ali periodično. Prediktivno vzdrževanje se izvaja stalno ali občasno na podlagi opazovanja in spremljanja stanja SSK, pri čemer se z analizo poteka degradacije napove njihova odpoved. Periodično vzdrževanje pa je sestavljeno iz zamenjav delov, nadzora in preizkušanj, ki se izvajajo po vnaprej določenem programu (določeni cikli, časovni presledki, obratovalni časi ipd.), in lahko temelji na priporočilih proizvajalca opreme. Pri ugotovljenem odstopanju oziroma odpovedi SSK se v sklopu vzdrževanja opravijo korektivni ukrepi;
87.
začasna preselitev je preselitev ljudi in živali, ki traja od nekaj tednov do nekaj mesecev po nesreči;
88.
začasna sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka sprememba, ki velja samo v določenem obdobju. Izvede se, če ni potrebe po stalni spremembi v objektu, lahko pa je tudi vmesna stopnja pri izvedbi stalne spremembe;
89.
zaklanjanje je zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku do nekaj dni, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa, ki bi presegla intervencijske nivoje;
90.
zaščitni ukrep je ukrep, s katerim preprečimo deterministične učinke sevanja in zmanjšamo tveganje za stohastične učinke sevanja;
91.
zunanji podporni center je vnaprej določen prostor zunaj območja lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z opremo, podatkovnimi povezavami, zvezami, dokumentacijo in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja inženirsko, tehnično in logistično podporo intervencijskemu osebju v objektu, usklajevanje z institucijami v okolju in podpornimi organizacijami, ocenjevanje radioloških posledic izrednega dogodka, priporočanje takojšnih zaščitnih ukrepov za ogroženo prebivalstvo in obveščanje o statusu izrednega dogodka na območju lokacije objekta.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
II. VARNOST PO ZAČETKU OBRATOVANJA OBJEKTA
II.1 Upravljanje objekta
3. člen
(uporaba obratovalnih pogojev in omejitev)
(1)
Delavci z dovoljenjem za opravljanje del in nalog upravljanja tehnološkega procesa in njegovega nadzora v sevalnem ali jedrskem objektu morajo biti natančno seznanjeni z vsebino, nameni in tehničnimi osnovami obratovalnih pogojev in omejitev. Delavci, ki opravljajo dela in naloge v zvezi z nadzorom nad upravljanjem tehnološkega procesa v objektu, se morajo zavedati pomembnosti obratovalnih pogojev in omejitev za varnost objekta.
(2)
Informacije o obratovalnih pogojih in omejitvah morajo biti dostopne za vse delavce, ki upravljajo objekt. V objektih, ki imajo komandno sobo, morajo biti te informacije dostopne v komandni sobi.
(3)
Obratovalne pogoje in omejitve je treba pregledovati in po potrebi spremeniti v skladu z obratovalnimi izkušnjami, razvojem znanosti in tehnologije ter po vsaki spremembi v objektu, zaradi katere bi bilo to opravičljivo oziroma potrebno.
(4)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti in izvajati ustrezen program obratovanja, vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev iz obratovalnih pogojev in omejitev, ustrezno analizo in arhiviranje ugotovitev tega nadzora.
4. člen
(brezpogojni ukrepi)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora takoj začeti izvajati ukrepe za prehod v varno obratovalno stanje, določeno v obratovalnih pogojih in omejitvah, če:
1.
je ugotovljeno odstopanje od obratovalnih pogojev in omejitev,
2.
obratovalno osebje ni prepričano, da je obstoječe obratovanje v mejah, opisanih v obratovalnih pogojih in omejitvah,
3.
se objekt ne odziva, kakor je pričakovano.
(2)
Če se v primeru iz prejšnjega odstavka v sevalnem ali jedrskem objektu normalno obratovanje zaustavi (v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju zaustavitev verižne reakcije), mora upravljavec pred ponovnim zagonom:
1.
ugotoviti vzrok nastalih okoliščin, ki so povzročile neizpolnjevanje obratovalnih pogojev in omejitev,
2.
določiti korektivne ukrepe za preprečitev ponovitve dogodka in
3.
izpolniti vse pogoje za ponovni zagon.
5. člen
(pisni postopki za obratovanje oziroma razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti in uporabljati pisne postopke za njegovo obratovanje, prenehanje obratovanja oziroma razgradnjo, ki morajo pokrivati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu, predvsem pa za:
a)
obratovanje, in sicer:
-
zagon sistemov,
-
obratovanje objekta,
-
zaustavitev obratovanja,
-
ukrepanje v sili;
b)
nesreče, in sicer:
-
prepoznavanje nesreče,
-
preprečevanje razvoja nesreče in njeno odpravo,
-
omilitev posledic nesreče;
c)
vzdrževanje, nadzor in druga opravila, ki so pomembna za sevalno in jedrsko varnost, varnost delavcev in zanesljivost elektrarne, in sicer:
-
dela pri vzdrževanju, korektivnih ukrepih, pregledu in tehničnem nadzoru opreme,
-
dela pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi,
-
radiološki nadzor v objektu in njegovi okolici,
-
organizacijo, delovanje in ukrepe za varstvo pred ionizirajočimi sevanji,
-
organizacijo, delovanje in ukrepe za varstvo pred požari.
II.2 Spremljanje obratovalnih izkušenj
6. člen
(osnove spremljanja obratovalnih izkušenj)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora spremljati lastne in tuje obratovalne izkušnje, nova spoznanja, pridobljena pri raziskavah in razvoju, spremembe predpisov in standardov, navodila proizvajalcev, njihovih združenj in mednarodnih organizacij ter jih sistematično vrednotiti in uporabljati.
(2)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti osebje za spremljanje obratovalnih izkušenj, ki mu morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva, usposabljanje in podpora vodstva.
(3)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se na podlagi spremljanja obratovalnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena:
-
sprejmejo ustrezni sklepi in ukrepi,
-
upoštevajo dobre izkušnje in
-
sprejmejo pravočasni in ustrezni ukrepi, ki bi preprečili ponovitev dogodka ali poslabšanje sevalne ali jedrske varnosti.
7. člen
(program spremljanja obratovalnih izkušenj)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti program spremljanja obratovalnih izkušenj, ki mora obsegati najmanj:
1.
vrsto, obseg in merila za zbiranje podatkov o lastnih in tujih obratovalnih izkušnjah,
2.
način zbiranja in shranjevanja podatkov o lastnih in tujih obratovalnih izkušnjah,
3.
način vrednotenja zbranih podatkov,
4.
metode analiziranja zbranih podatkov,
5.
način izvajanja preventivnih ali korektivnih ukrepov, izhajajočih iz izsledkov analiz, zato da bi se preprečile degradacije SSK oziroma nastanek ali ponovitev podobnega dogodka v objektu, ter
6.
zahteve za seznanjanje osebja in vodstva sevalnega ali jedrskega objekta z varnostno pomembnimi obratovalnimi izkušnjami.
(2)
Upravljavec mora za izvajanje programa spremljanja obratovalnih izkušenj pripraviti pisne postopke.
(3)
Upravljavec mora zagotoviti dokumentiranje in shranjevanje obratovalnih izkušenj, izhajajočih iz normalnega in nenormalnega obratovanja, korektivnih ukrepov, povratnih informacij o korektivnih ukrepih in drugih informacij, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo, upoštevajoč dostopnost, možnost sistematičnega iskanja, preglednost in razumljivost prikaza za osebje, ki izvaja program spremljanja obratovalnih izkušenj.
(4)
Upravljavec mora s samovrednotenjem ali neodvisnim vrednotenjem v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preveriti in posodobiti ustreznost programa spremljanja obratovalnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upoštevati minule obratovalne izkušnje. Morebitna sprememba programa spremljanja obratovalnih izkušenj mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.
8. člen
(seznanjanje z obratovalnimi izkušnjami)
(1)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora od zaposlenih zahtevati poročanje o vseh dogodkih in jih spodbujati tudi k poročanju o dogodkih brez posledic. Pri tem jim mora biti zagotovljeno, da zaradi poročanja ne bo nezaželenih posledic.
(2)
Z informacijami, pridobljenimi na podlagi obratovalnih izkušenj, mora biti seznanjeno ustrezno osebje, ki je vključeno v procese vzdrževanja, proizvodnje, tehnične podpore, zagotovitve kakovosti, strokovnega usposabljanja in fizičnega varovanja sevalnega ali jedrskega objekta.
(3)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poskrbeti za izmenjavo informacij o obratovalnih izkušnjah z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in domačimi ali tujimi sevalnimi ali jedrskimi objekti. Vzdrževati mora stike s projektanti, dobavitelji in raziskovalnimi organizacijami, ki so bili vključeni v projektiranje in gradnjo objekta, ter jim po potrebi dati povratne informacije o obratovalnih izkušnjah in od njih pridobivati nasvete ob okvari ali degradaciji SSK ali pa o nadzoru poteka obratovalnega dogodka.
9. člen
(spremljanje in analiza dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu)
(1)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora zagotavljati sistematično spremljanje in analizo dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu. Vključevati mora merila za vrednotenje dogodkov glede na njihovo pomembnost. V programu spremljanja obratovalnih izkušenj mora biti določen tudi rok za izdelavo analize, ki je odvisen od pomembnosti dogodka.
(2)
Dogodke iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost, je treba ovrednotiti čim prej zaradi nujnosti uvedbe takojšnjih korektivnih ukrepov.
(3)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora omogočiti prepoznavanje dogodkov, ki so se že zgodili, vendar njihove posledice pri poslabšanju sevalne ali jedrske varnosti še niso opazne, prepoznavanje možnih znanilcev poslabšanja sevalne ali jedrske varnosti in možnega poslabšanja sevalne ali jedrske varnostni ali zmanjšanja varnostnih rezerv.
(4)
Pri analizi iz prvega odstavka tega člena je treba upoštevati:
1.
pomembnost dogodka glede na sevalno ali jedrsko varnost objekta, vključno z morebitnimi posledicami,
2.
časovno zaporedje posameznih dogodkov,
3.
odstopanja od predvidenega odziva ali ukrepa,
4.
analizo prispevnih, neposrednih in temeljnih vzrokov ter
5.
izbiro korektivnih ukrepov in časovnega načrta njihovega izvajanja.
(5)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti na voljo pisne postopke za ustrezno analizo dogodka, v katere so vključene tudi metode analiziranja človekovega ravnanja in varnostne kulture.
(6)
Za jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje morajo biti podatki, pridobljeni na podlagi analiz dogodkov iz prvega odstavka tega člena, ustrezno ovrednoteni in upoštevani v modelih verjetnostnih varnostnih analiz. Poleg pomembnosti dogodkov je treba spremljati njihovo pogostost in to upoštevati v podatkovnih zbirkah vhodnih podatkov za izdelavo verjetnostnih varnostnih analiz.
(7)
Korektivni ukrepi na SSK ali spremembe na podlagi analiz iz prvega odstavka tega člena morajo biti predlagani, odobreni in izvedeni čim prej. Pri hkratnih zahtevkih za več korektivnih ukrepov je treba upoštevati prioriteto glede na varnostno pomembnost degradiranega SSK. Operabilnost SSK se potrdi s primernim preizkušanjem in pregledom po opravljenem korektivnem ukrepu.
(8)
Morebitni korektivni ukrepi na podlagi analize iz prvega odstavka tega člena, na primer tehnične spremembe, organizacijski ukrepi, usposabljanje osebja ter dejavnosti s področij vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK, morajo biti izvedeni pravočasno in primerno, da se zmanjša verjetnost ponovitve enakega ali podobnega dogodka in izboljša sevalna ali jedrska varnost objekta.
(9)
Določba šestega odstavka tega člena se ne uporablja za raziskovalni reaktor TRIGA.
10. člen
(spremljanje in analiza tujih obratovalnih izkušenj)
(1)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora zagotavljati sistematično spremljanje, analizo in upoštevanje tovrstnih izkušenj tujih sevalnih ali jedrskih objektov in iz njih izhajajočih priporočil, upoštevajoč različne vire informacij.
(2)
Na podlagi predhodnega pregleda različnih poročil tujih obratovalnih izkušenj oziroma priporočil je treba izbrati tiste, ki so mogoči v lastnem objektu oziroma so se zgodili na podobnem sevalnem ali jedrskem objektu. Za tako izbrane dogodke je treba dodatno pridobiti čim več vhodnih podatkov, izkušenj in povratnih informacij. Izbrane dogodke je treba podrobneje analizirati in določiti ustrezne preprečevalne ukrepe v lastnem objektu.
(3)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora voditi evidenco vseh pregledanih in obravnavanih obratovalnih izkušenj iz prejšnjega odstavka. Evidenca mora obsegati tudi tiste znane ukrepe, ki so bili izvedeni na podobnem sevalnem ali jedrskem objektu za preprečitev ponovitve dogodka.
11. člen
(spremljanje obratovalnih kazalnikov)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti program spremljanja obratovalnih kazalnikov, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta. Vsak kazalnik mora biti opredeljen in imeti razvit postopek ovrednotenja njegove vrednosti, upoštevajoč tudi mednarodne izkušnje.
(2)
Kazalniki iz prvega odstavka tega člena morajo pri jedrskih objektih pokrivati najmanj naslednja področja:
1.
jedrsko varnost, ki vključuje dogodke, razpoložljivost varnostnih sistemov, celovitost varnostnih pregrad, usposobljenost osebja, pripravljenost na izredne dogodke in kazalnike tveganja,
2.
varstvo pred sevanji, ki vključuje sevalno izpostavljenost osebja in prebivalstva,
3.
varstvo pri delu, vključno s požarno varnostjo,
4.
splošno učinkovitost objekta s stališča stabilnosti in zmožnosti obratovanja,
5.
varnostno kulturo,
6.
spremljanje obratovalnih izkušenj,
7.
vzdrževanje, vključno z nadzorom staranja in upravljanja sprememb in kakovosti ter nadzorom učinkovitosti vzdrževanja,
8.
fizično varovanje.
(3)
Kazalniki iz prvega odstavka tega člena morajo pri sevalnih objektih pokrivati najmanj naslednja področja:
1.
varstvo pred sevanji, ki vključuje sevalno izpostavljenost osebja in prebivalstva,
2.
varstvo pri delu, vključno s požarno varnostjo,
3.
varnostno kulturo, ki vključuje človeško učinkovitost, upoštevanje postopkov, odnos do postopkov, upoštevanje upravnih omejitev in zakonodaje,
4.
fizično varovanje.
(4)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora s samoovrednotenjem ali neodvisnim vrednotenjem v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preveriti in posodobiti ustreznost programa spremljanja obratovalnih kazalnikov. Morebitna sprememba programa mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.
12. člen
(neodvisna skupina za spremljanje varnosti)
(1)
Za vsak jedrski objekt, razen za skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov oziroma jedrskega goriva, mora njegov upravljavec zagotoviti delovanje neodvisne skupine za spremljanje in oceno sevalne in jedrske varnosti (v nadaljnjem besedilu: neodvisna skupina) ter ji zagotoviti pogoje dela in dostopnost do vseh informacij. Neodvisna skupina mora biti funkcijsko neodvisna od drugih organizacijskih enot v objektu.
(2)
Neodvisna skupina mora imeti pravico, da na lastno pobudo razišče katero koli posebnost v vodenju ali obratovanju objekta iz prejšnjega odstavka ter druge dejavnosti na tem objektu, vključno z vzdrževanjem, spremembami in obratovalnimi izkušnjami. Njen namen je zagotoviti neodvisno preverjanje, da so vse dejavnosti na objektu izvedene pravilno in da je delež človeških napak zmanjšan, kolikor je le mogoče. Neodvisna skupina lahko vodstvu objekta predlaga korektivne ukrepe glede na izsledke lastne preiskave.
(3)
Neodvisna skupina mora imeti zagotovljena ustrezna sredstva in podporo vodstva za izvajanje svojega dela, kar vključuje tudi potrebno usposabljanje.
(4)
Neodvisna skupina mora vsaj enkrat na mesec poročati vodstvu jedrskega objekta o svojem delu.
(5)
Za jedrsko elektrarno mora neodvisno skupino sestavljati najmanj pet posameznikov, za druge jedrske objekte pa najmanj trije. Člani neodvisne skupine morajo imeti zaključeno izobrazbo najmanj dodiplomskega študijskega programa tehnične ali naravoslovne smeri in vsak po najmanj dve leti delovnih izkušenj, od katerih mora biti vsaj eno leto z jedrskega področja.
13. člen
(poročanje o programu spremljanja obratovalnih izkušenj)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poslati Upravi:
-
program spremljanja obratovalnih izkušenj iz 7. člena tega pravilnika,
-
program spremljanja obratovalnih kazalnikov iz 11. člena tega pravilnika in
-
vsako spremembo ali dopolnitev programov iz tega člena.
II.3 Nadzor staranja
14. člen
(osnove nadzora staranja)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za varnostno pomembne SSK sistematično prepoznavati možne mehanizme staranja in njihove učinke, vključno z obrabo in možno degradacijo, ter sproti spremljati in ocenjevati stanje z vzdrževanjem, preizkušanjem in pregledom SSK.
(2)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izvajati ukrepe za pravočasno zmanjšanje ali odpravo učinkov staranja. Zagotoviti mora, da so v projektnih osnovah navedene zahteve po izvajanju varnostnih funkcij SSK izpolnjene v celotni obratovalni dobi objekta.
15. člen
(program nadzora staranja)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti program nadzora staranja, s katerim se prepoznajo mehanizmi staranja vseh SSK, pomembnih za varnost, ugotovijo možne posledice staranja ter določijo nujni ukrepi za ohranitev operabilnosti in zanesljivosti SSK. Program nadzora staranja mora obsegati najmanj:
1.
merila za izbiro SSK, ki so vključeni v program nadzora staranja,
2.
izbiro preventivnih dejavnosti za odpravo ali blažitev učinkov staranja,
3.
spremljanje sprememb nadzorovanih parametrov v daljšem obdobju za ugotavljanje časovnega poteka staranja SSK,
4.
merila sprejemljivosti za nadzorovane učinke staranja,