TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Okoliščina, da je bila zoper inšpektorja vložena kazenska ovadba, pa čeprav v zvezi s konkretnim postopkom, sama zase še ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristransko ravnanje uradne osebe, ki je vodila postopek in odločila na prvi stopnji. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da vsakršna ovadba (tudi neupravičena) pripelje do izločitve uradne osebe.

Hiter postopek sam zase ne pomeni neenakega obravnavanja v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave RS, po katerem so pred zakonom vsi enaki.

Sodišče se ne strinja s tem, da je bil 8-dnevni rok za izjavo prekratek. Navedeni čas po presoji sodišča zadošča, da se stranka opredeli o času gradnje, o tem, ali ima zanjo gradbeno dovoljenje, glede približnih izmer objektov in njihove lege ter da komentira inšpektorjevo stališče, da se izdana dovoljenja ne nanašajo na sporno gradnjo.

Ker je bilo tožnici omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik, že zato ni bila storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Za presojo, ali gre za katero od oblik nezakonite gradnje, je pristojen gradbeni inšpektor, to je posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še pogoje glede izobrazbe s področja gradbeništva ali arhitekture, delovnih izkušenj s področja graditve objektov in ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

Ker je sodišče že zavrnilo stališče o „legalizaciji“ z lokacijskimi dovoljenji in sanacijskim PUP, se ne strinja niti s tem, da naj bi bil izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, ker da ni jasen obseg rušitve in vzpostavitve v prejšnje stanje. Odstraniti je treba vse v izreku navedene objekte in s tem vzpostaviti zakonito stanje, saj objektov, ki bi bili na tem mestu postavljeni legalno, ni (več).