Nalaganje dokumenta...
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 186-3695/2021, stran 10929 DATUM OBJAVE: 30.11.2021
RS 186-3695/2021
3695. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
o razglasitvi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
Razglašam Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021.
Št. 003-02-3/2021-274
Ljubljana, dne 26. novembra 2021
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI (ZZrID)
O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI (ZZrID)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1)
Ta zakon ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva). Ta zakon določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21).
2. člen
(načela)
(1)
Osebam in organizacijam, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost, je zagotovljena avtonomija znanstvenega raziskovanja.
(2)
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost temeljita na načelih kakovosti, učinkovitosti, preglednosti, enakih možnosti, odprtosti, konkurenčnosti, etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, na spoštovanju varovanja osebnih podatkov ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju.
(3)
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost sta usmerjeni k doseganju ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja Republike Slovenije, zapisanih v strategijah, ki usmerjajo področje znanstvenih raziskav, razvoja in inovacij ter trajnostnega razvoja v Republiki Sloveniji, in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja.
(4)
Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem temeljita na sodelovanju in medinstitucionalnem usklajevanju, ob hkratnem spoštovanju delitve pristojnosti, ter se dopolnjujoče povezujeta v proces izgradnje evropskega raziskovalnega prostora.
(5)
Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in gospodarnost, uspešnost ter preglednost porabe sredstev.
(6)
Znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov, ki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni, pa tudi uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
3. člen
(namen)
Namen zakona je ustvariti pogoje za delovanje sodobnega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema ter za njegovo financiranje iz javnih virov, kar zagotavlja:
1.
ustvarjanje družbenega in gospodarskega napredka ter družbe znanja;
2.
izboljševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje narodnostne identitete;
3.
pridobivanje novih znanj in spoznanj ter prenos skupaj z dosegljivim mednarodnim znanjem v splošno javno korist, študijski proces in gospodarstvo z namenom povečanja družbene blaginje;
4.
krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnološkega in splošnega družbenega napredka kot glavnega vira trajnostnega razvoja, povečevanja dodane vrednosti dela in državne konkurenčnosti v svetovnem prostoru;
5.
krepitev internacionalizacije ter povezovanja z raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini, spodbujanje mobilnosti ter vključevanje v evropske in svetovne integracijske procese ter mednarodne mreže vrednosti;
6.
usposabljanje znanstvenih kadrov in spodbujanje razvoja znanstvenih karier ob zagotavljanju enakih možnosti;
7.
omogočanje dostopnosti ustrezne raziskovalne infrastrukture;
8.
krepitev dinamičnega sodelovanja in povezovanja med deležniki v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu s ciljem razvoja ter optimalne uporabe znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih potencialov;
9.
spodbujanje povezovanja gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državo in drugimi deležniki neposredno in preko učinkovitega inovacijskega podpornega okolja;
10.
spodbujanje popularizacije znanosti ter ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi.
4. člen
(cilji)
(1)
Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse, s kritičnim premislekom družbenih vprašanj, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
(2)
Posebni cilji zakona so:
1.
krepitev splošnega razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
2.
pospeševanje in spodbujanje znanstvenega raziskovanja, namenjenega pridobivanju splošno pomembnega znanja, ter širjenju in poglabljanju znanstvenih spoznanj;
3.
ustvarjanje pogojev za kakovostno in neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
4.
izboljševanje odličnosti ter krepitev družbene vloge in učinkovitosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh področjih kot temelja za doseganje konkurenčnosti in na znanju temelječe družbe z ustvarjanjem spodbudnega družbenega, gospodarskega ter institucionalnega okolja za razvoj znanja in inovativnosti;
5.
zagotavljanje temeljev za udejanjanje državnih strateških razvojnih prioritet;
6.
spodbujanje internacionalizacije znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, ter s tem soustvarjanje in krepitev evropskega raziskovalnega prostora ter položaja Slovenije v mednarodnih mrežah vrednosti;
7.
krepitev povezovanja in sodelovanja s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu ter slovenskimi raziskovalci, živečimi v tujini;
8.
ustvarjanje spodbudnih pogojev za celovit razvoj kariernih poti in mobilnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ob zagotavljanju enakih možnosti;
9.
zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture;
10.
krepitev prenosa znanja in znanstvenoraziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja;
11.
spodbujanje tehnoloških, netehnoloških in družbenih inovacij ter prek tega večanje produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu;
12.
spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so temelj dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja;
13.
zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnostim znotraj znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema skladno s strateškimi dokumenti države in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in cilji zastavljenimi v dokumentih EU;
14.
spodbujanje aktivnega interdisciplinarnega, medinstitucionalnega, medsektorskega ter mednarodnega sodelovanja in povezovanja.
5. člen
(pomeni izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
center znanosti je javni zavod, ki ga z namenom popularizacije znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ustanovi Republika Slovenija;
2.
državne strateške razvojne prioritete opredeljujejo prednostna področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kakor jih opredeljuje evropska kohezijska politika;
3.
državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
4.
ekvivalent polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela;
5.
inovacija je uvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (izdelka ali storitve), procesa, nove tržne metode, nove organizacijske metode znotraj ali izven organizacije;
6.
inovacijska dejavnost je dejavnost, ki vključuje znanstvena, tehnološka, organizacijska, finančna in poslovna dejanja, ki vodijo k inovacijam;
7.
javna raziskovalna organizacija je organizacija, ki jo je z namenom izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovila Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena pravna oseba javnega prava in je glede na pravno subjektiviteto javni raziskovalni zavod, javna univerza ali javni samostojni visokošolski zavod;
8.
neodvisne raziskave so raziskave, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja oziroma obsežnejše deljenje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;
9.
prenos znanja pomeni vsak postopek, katerega cilj je pridobivanje, zbiranje in razširjanje znanja, kot so sodelovanje pri raziskavah, svetovanje, licenciranje, objave ter mobilnost raziskovalcev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih;
10.
program nacionalnih raziskav je poseben raziskovalni program za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo;
11.
raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, oziroma s splošnimi akti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije;
12.
raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, in ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;
13.
raziskovalna infrastruktura so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki pomenijo raziskovalno opremo ali nabor instrumentov ter so vir oziroma dopolnjujejo vire znanja, kot so zbirke, arhivi in podatkovne baze. Raziskovalne infrastrukture so lahko zgoščene na enem mestu, distribuirane ali virtualne (storitve so omogočene elektronsko). Pogosto potrebujejo strukturiran informacijski sistem za upravljanje s podatki ter omogočanje informacij in komunikacije oziroma povezljivosti. K raziskovalni infrastrukturi se šteje tudi osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost;
14.
raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke;
15.
raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava ter samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, oziroma splošnimi akti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu;
16.
raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah;
17.
raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:
-
temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;
-
aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;
-
industrijska raziskava je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, usmerjena v pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov, potrebnih za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, pri čemer so izključeni prototipi, kakor jih zajema eksperimentalni razvoj;
-
eksperimentalni razvoj vključuje pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja ter spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev oziroma oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Zajema lahko tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev, dejavnosti pa lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če ta gradiva niso namenjena tržni uporabi;
18.
splošni akt Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARRS) je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, izdan po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) posreduje za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije;
19.
strateški dokumenti države in EU so dokumenti dolgoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, ki jih je sprejela država oziroma so jih sprejeli različni organi na ravni EU;
20.
strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
21.
tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:
-
TRL 1 – Osnovni principi – opaženi in zabeleženi,
-
TRL 2 – Oblikovan (ne)tehnološki koncept,
-
TRL 3 – Eksperimentalna ali analitična potrditev koncepta,
-
TRL 4 – Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,
-
TRL 5 – Potrditev tehnologije v primerljivem (ustrezno oblikovanem) okolju,
-
TRL 6 – Demonstracija tehnologije v primerljivem (ustrezno oblikovanem) okolju,
-
TRL 7 – Demonstracija prototipa tehnološkega sistema v operativnem okolju,
-
TRL 8 – Tehnološki sistem dokončan in kvalificiran,
-
TRL 9 – Tehnološki sistem preizkušen v operativnem okolju;
22.
temeljne raziskave pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih zakonitostih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo usmerjeno v tržno ali družbeno uporabo. Med temeljne raziskave sodijo tudi aplikativne raziskave, če so usmerjene k določenim posebnim namenom ali ciljem, njihovi rezultati pa so javno dostopni;
23.
tretja država je država, ki ni država članica EU;
24.
zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARRS.
II. ORGANIZIRANOST ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
1. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema
6. člen
(znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem)
(1)
Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem sestavljajo nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki medsebojno sodelujejo in se povezujejo, ter obsega več ravni razvoja:
1.
temeljna znanstvenoraziskovalna raven, ki se nanaša na temeljne in aplikativne raziskave, to je praviloma do vključno potrditve koncepta;
2.
raziskovalno razvojna raven, ki se nanaša na industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, to je praviloma do vključno demonstracije v primerljivem okolju;
3.
razvojno inovacijska raven, ki se nanaša na eksperimentalni razvoj, to je do vključno komercializacije rešitev na trgu ali njihovo uporabo pri končnih uporabnikih.
(2)
V okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izvajata ravni iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, v okviru inovacijske dejavnosti pa se izvajata ravni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, prenos znanja in tehnologij ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
(4)
Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so, v skladu s svojimi pristojnostmi, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za tehnologijo, vladna služba, pristojna za razvoj, ARRS in javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj.
(5)
Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti izvajajo tudi druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava, skladno s svojimi pristojnostmi, ter institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
(6)
Izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci.
(7)
Izvajalci inovacijske dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.
(8)
V okviru znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema se spodbujata sodelovanje in povezovanje deležnikov iz četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka.
(9)
Za strokovno podporo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede delovanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema oziroma za izvedbo posameznih nalog ministri, pristojni za znanost, razvoj oziroma tehnologijo lahko imenujejo strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.
7. člen
(usmerjanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), preko ministrstev in vladnih služb uresničuje namen in cilje tega zakona. Ključne naloge vlade, izhajajoče iz tega zakona, v skladu s pristojnostmi ministrstev in vladnih služb, so:
1.
priprava usklajenih predlogov znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije ter s tem povezanih politik;
2.
izvajanje in usklajevanje državne znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike ter organiziranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
3.
usklajevanje procesa opredelitve državnih strateških razvojnih prioritet ter vzpostavitev in usklajevanje mehanizmov za njihovo izvedbo, vključno s sistemom upravljanja glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije;
4.
financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in z njo povezanih infrastrukturnih ter drugih podpornih dejavnosti;
5.
usklajevanje in organiziranje sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu in raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini;
6.
financiranje inovacijske dejavnosti in z njo povezanih podpornih dejavnosti;
7.
usklajevanje in organiziranje sodelovanja deležnikov na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v evropskem raziskovalnem prostoru, vključno s potrebnim (so)financiranjem;
8.
usklajevanje in organiziranje mednarodnega sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s potrebnim (so)financiranjem;
9.
načrtovanje, usmerjanje in financiranje promocije in pospeševanja znanstvenoraziskovalne ter inovacijske dejavnosti in prenosa znanja;
10.
izvajanje programov in ukrepov za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v gospodarstvu;
11.
sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo in povezujejo deležnike na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti (partnerstva in druge podporne organizacije);
12.
druge s predpisi določene naloge.
8. člen
(Razvojni svet Republike Slovenije)
(1)
Razvojni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo vlade za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
(2)
Svet se sestaja najmanj dvakrat letno.
(3)
Svet opravlja naslednje naloge:
1.
sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike;
2.
predlaga vladi ukrepe s področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
3.
sprejme izhodišča in usmeritve za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
4.
spremlja rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
5.
predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega sveta ARRS;
6.
spremlja izvajanje programskih dokumentov za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje ukrepov in vrednotenje njihovih učinkov;
7.
obravnava učinkovitost in uspešnost izvajanja nalog inovacijske dejavnosti ter izvajanja strokovne in podporne dejavnosti za podporo inovacijski dejavnosti;
8.
spremlja dosežke javnih raziskovalnih organizacij v luči doseganja strateških ciljev države;
9.
poroča vladi o svojem delu enkrat letno;
10.
na zahtevo vlade oziroma pristojnega ministrstva pripravlja mnenja s področij dela sveta.
(4)
Svet lahko v skladu s svojim poslovnikom imenuje delovne skupine, v katere lahko vključi domače oziroma tuje strokovnjake. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, sodeluje s Svetom Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo podjetij, sodeluje z gospodarskimi združenji in drugimi deležniki.
(5)
Delo sveta je javno.
9. člen
(sestava sveta)
(1)
Mandat sveta traja štiri leta.
(2)
Člani sveta so:
1.
po položaju:
-
predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
-
predsednik Inženirske akademije Slovenije,
-
predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,
-
predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
-
predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
-
direktor ARRS,
-
direktor agencije, pristojne za tehnološki razvoj,
-
direktor Slovenskega podjetniškega sklada,
-
predsednik uprave SID banke,
-
ministri, pristojni za znanost, izobraževanje, tehnologijo, finance, informacijsko družbo, energijo, okolje, prostor, kmetijstvo, razvoj in kohezijsko politiko.
2.
imenovani:
-
predstavnik reprezentativnih sindikatov, ki ga predlagajo reprezentativni sindikati s področja znanosti oziroma visokega šolstva,
-
predstavnik razvojno inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za tehnologijo,
-
predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,
-
predstavnik doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, pri katerem od pridobitve prvega doktorata znanosti v času kandidature ni minilo več kot sedem let in ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,
-
dva predstavnika raziskovalcev, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost;
-
predstavnik raziskovalcev slovenskega rodu, ki živi in dela v tujini in ga predlaga urad vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
(3)
Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz tretje, četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.
(4)
Svet med svojimi člani izbere predsednika sveta za mandatno dobo dveh let. Minister ne more biti predsednik sveta.
(5)
Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
(6)
Strokovna in administrativna dela za svet opravljajo periodično, z menjavanjem na štiri leta, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za tehnologijo, in vladna služba, pristojna za razvoj, po tem vrstnem redu.
(7)
Sredstva za delovanje sveta, njegovih delovnih skupin in strokovnjakov zagotavlja ministrstvo ali vladna služba, ki v tistem času opravlja strokovna in administrativna dela za svet.
2. Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije
10. člen
(Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije)
(1)
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je strateški dokument države, ki določa vizijo, dolgoročne cilje in ukrepe ter načrtovano strukturo javnih finančnih vlaganj, potrebnih za izvajanje in spodbujanje razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
(2)
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je izhodišče za usmerjanje in načrtovanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
11. člen
(priprava in sprejemanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije)
(1)
Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.
(2)
Predlog Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi vlada na podlagi izhodišč in usmeritev za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije, ki jih sprejme svet.
(3)
V času izvajanja strategije vlada v okvirih, kot jih določa sistem upravljanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, sprejme ustrezne ukrepe za njeno izvajanje.
(4)
Za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije so odgovorni ministri, pristojni za znanost, razvoj in tehnologijo. O njenem uresničevanju poročajo vladi, ki s poročilom seznanja državni zbor.
(5)
Sredstva, potrebna za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, se zagotavljajo v državnem proračunu.
(6)
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti podlaga za pripravo področnih strateških dokumentov države.
3. Financiranje
12. člen
(sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)
(1)
Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov v skladu s cilji in prioritetami, določenimi v strateških dokumentih države in EU, predvsem v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in strategiji pametne specializacije.
(2)
Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost se namenijo za:
1.
stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje sredstva za institucionalni steber financiranja, programski steber financiranja, razvojni steber financiranja in programe nacionalnih raziskav;
2.
financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov za raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo, razvoj znanstvenih kadrov, mednarodno sodelovanje, znanstvene publikacije in znanstvene monografije ter odprtost in popularizacijo znanosti;
3.
financiranje javnih infrastrukturnih zavodov na podlagi programa dela in finančnega načrta;
4.
investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodih;
5.
sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija, bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava;
6.
sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v sofinanciranje;
7.
sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili izbrani v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
8.
sofinanciranje na podlagi javnega povabila zainteresiranim izvajalcem, ki ga izvede ARRS v skladu s tretjim odstavkom 23. člena in tretjim odstavkom 35. člena tega zakona;
9.
sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti;
10.
financiranje ARRS na podlagi programa dela in finančnega načrta;
11.
sofinanciranje delovanja centra znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta;
12.
druge naloge oziroma namene, določene z zakonom.
(3)
Sredstva za inovacijsko dejavnost se namenijo predvsem za:
1.
mreženje, krepitev sinergij in spodbujanje partnerstev v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu;
2.
spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb podjetij v raziskave in inovacije;
3.
spodbujanje raziskovalno inovacijskih projektov za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov;
4.
podporo pilotnim in demonstracijskim projektom za predstavitev, testiranje in demonstracijo novih rešitev;
5.
spodbujanje krepitve kompetenc in inovacijskih potencialov;
6.
mednarodno sodelovanje na področju inovacijske dejavnosti;
7.
razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov.
(4)
Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko izvaja tudi za naloge oziroma namene, določene v drugih zakonih, ki jih izvajajo in financirajo pristojna ministrstva.
13. člen
(državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
(1)
Državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavlja v višini najmanj 1 % BDP.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se, če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti ni, za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v državnem proračunu zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini sredstev za ta namen preteklega leta.
14. člen
(financiranje inovacijske dejavnosti)
Financiranje inovacijske dejavnosti določa zakon, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in ga izvaja javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj, ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom aktivacije vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.
4. Javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj
15. člen
(Javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj)
Na področju inovacijske dejavnosti javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj:
1.
izvaja programe in ukrepe za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti;
2.
izvaja promocijo tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti ter prenosa znanja;
3.
spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja;
4.
spodbuja povezovanje in prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom;
5.
vrednoti učinke vlaganj v industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;
6.
sodeluje z organizacijami, ki izvajajo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost;
7.
skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;
8.
zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti;
9.
opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
III. FINANCIRANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
16. člen
(znanstvenoraziskovalna dejavnost)
Znanstvenoraziskovalna dejavnost je ustvarjanje novega znanja in njegov prenos ter obsega različne aktivnosti, in sicer temeljne in aplikativne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, razvoj znanstvenih kadrov, internacionalizacijo, znanstveno komuniciranje (na primer znanstvene publikacije, monografije, konference, popularizacija znanosti), ukrepe odprte znanosti, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalno opremo, investicije in investicijsko vzdrževanje.
1. Stabilno financiranje
17. člen
(stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
(1)
Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD) sestavljajo sredstva za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF), sredstva za programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF), sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in sredstva za programe nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki so kot skupna sredstva za javne raziskovalne organizacije, druge javne zavode iz 81. člena tega zakona in koncesionarje na podlagi podeljenih koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotovljena v državnem proračunu.
(2)
Če je rast BDP negativna ali rasti ni, se sredstva za S-ZRD zagotavljajo najmanj v nominalni višini sredstev za S-ZRD preteklega leta.
(3)
Podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vključno z določitvijo enotnega prvega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce, se določi v splošnem aktu ARRS.
18. člen
(ISF)
(1)
ISF je namenjen financiranju infrastrukturne, upravljavske in podporne dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi prejemnikov stabilnega financiranja.
(2)
Infrastrukturna dejavnost je zaokrožena celota raziskovalne infrastrukture kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti prejemnikov stabilnega financiranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah. Infrastrukturna dejavnost se evalvira v okviru evalvacij iz 30. člena tega zakona.
(3)
Upravljavska in podporna dejavnost so vse spremljajoče dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(4)
Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg in način izvajanja infrastrukturne dejavnosti ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
19. člen
(PSF)
(1)
PSF je namenjen financiranju raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.
(2)
Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje znanstvenoraziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju. Raziskovalni programi se evalvirajo v skladu s 30. členom tega zakona.
(3)
Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg, način izvajanja raziskovalnega programa in vodjo raziskovalnega programa, ob izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona, in ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
(4)
Mladi raziskovalci so doktorski študenti, ki jih prejemnik stabilnega financiranja zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Izvajanje usposabljanja mladih raziskovalcev se evalvira v okviru evalvacij iz 30. in 31. člena tega zakona.
(5)
Število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce določijo prejemniki stabilnega financiranja v skladu z aktom prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona in se opredelijo v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona.
20. člen
(RSF)
RSF je namenjen spodbujanju razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti, in sicer z vidikov kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti ter prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, ob upoštevanju poslanstva in strategije posameznega prejemnika stabilnega financiranja.
21. člen
(določanje sredstev za ISF in PSF)
(1)
Vsota sredstev za ISF in PSF je vsota sredstev za institucionalni in programski steber financiranja vseh prejemnikov stabilnega financiranja, kar se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="6fd80a52-2d76-43df-8413-967b7d33a90e" type="png"&fbcc;
pri čemer je ISF-O institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, PSF-O programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, i je posamezni prejemnik stabilnega financiranja in n število prejemnikov stabilnega financiranja.
(2)
Vsota ISF in PSF se letno poveča za najmanj 30 % in največ 50 % letne rasti državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ministrstva, pristojnega za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. Letno povečanje določi s sklepom minister, pristojen za znanost.
(3)
Vsota ISF in PSF se dodatno poveča v primeru novega prejemnika stabilnega financiranja ali če se v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja.
22. člen
(določanje sredstev za RSF)
(1)
Sredstva za RSF so vsota letnih sredstev razvojnih stebrov posameznih prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in se določijo v skladu z državnimi strateškimi razvojnimi prioritetami in so največ 10 % vsote sredstev ISF in PSF. Delež sredstev za RSF za prvo leto pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona s sklepom določi minister, pristojen za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.
(2)
Sredstva za RSF so na letni ravni za celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
23. člen
(PNR in določanje sredstev za PNR)
(1)
Sredstva za PNR so vsota letnih sredstev za programe nacionalnih raziskav prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O) in ne smejo presegati 1 % vsote sredstev ISF in PSF.
(2)
Za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, določi tematike za programe nacionalnih raziskav in obseg sredstev za ta namen. Nabor tematik mora biti skladen s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države. Raziskave, ki so predmet financiranja v okviru PNR, se ne financirajo na podlagi 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.
(3)
Izbor PNR se izvede v okviru javnega poziva oziroma javnega povabila ARRS prejemnikom stabilnega financiranja za tematike iz drugega odstavka tega člena za šestletno pogodbeno obdobje.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, lahko za sredstva PNR kandidirajo tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu. Ne glede na določbe 28. člena tega zakona se z izbranimi raziskovalnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu sklene pogodba o financiranju raziskave, ki je predmet PNR.
(5)
Izbor PNR se zaključi v zadnjem letu šestletnega obdobja in se ocenjuje po kriterijih za izbor PNR, določenih v splošnem aktu ARRS.
24. člen
(določanje sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja)
Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD-O) so vsota sredstev ISF-O, PSF-O, RSF-O in PNR-O, kar se izračuna na naslednji način:
S-ZRD-O = ISF-O + PSF-O + RSF-O + PNR-O.
25. člen
(določanje sredstev za ISF-O in PSF-O)
(1)
Vsota ISF-O in PSF-O se za vsako leto šestletnega pogodbenega obdobja v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi določi tako, da se vsota ISF-O in PSF-O preteklega leta poveča sorazmerno, upoštevaje rast vsote ISF in PSF glede na preteklo leto, kar se izračuna na naslednji način:
(ISF-O + PSF-O)t = (ISF-O + PSF-O)t-1 * (ISF + PSF)t/(ISF + PSF)t-1,
pri čemer je:
t – tekoče leto
t-1 – preteklo leto.
t – tekoče leto
t-1 – preteklo leto.
(2)
Vsaj polovico letne rasti vsote ISF-O in PSF-O mora prejemnik stabilnega financiranja nameniti za PSF-O.
(3)
V prvem in četrtem letu pogodbenega obdobja se največ 10 % vsote sredstev PSF in ISF prejemnikom stabilnega financiranja razdeli ob upoštevanju kazalnikov znanstvene odličnosti, družbenega in gospodarskega vpliva ter mednarodne vpetosti.
(4)
Delež sredstev iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za znanost, na predlog ARRS tako, da zmanjšanje na ravni posameznega prejemnika stabilnega financiranja ne presega 3 %.
(5)
Način izračuna dodelitve deleža sredstev in merila za opredelitev kazalnikov iz tretjega odstavka tega člena se določi v splošnem aktu ARRS.
(6)
Sredstva za ISF-O se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena dodatno povečajo, če se poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.
(7)
S splošnim aktom ARRS se določi tudi podrobnejši način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za novega prejemnika stabilnega financiranja.
26. člen
(določanje sredstev RSF-O)
(1)
Sredstva za RSF-O so na letni ravni celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF-O prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF-O lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
(2)
Sredstva za RSF-O so največ 10 % vsote sredstev ISF-O in PSF-O in se za vse prejemnike stabilnega financiranja določijo v enakem deležu.
(3)
Namen porabe sredstev RSF-O se za prejemnika stabilnega financiranja določi za šestletno pogodbeno obdobje v pogajanjih v okviru pogodbe o financiranju stabilnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
27. člen
(določanje sredstev PNR-O)
Prejemnik stabilnega financiranja oziroma raziskovalna organizacija Slovencev v zamejstvu lahko pridobi sredstva PNR-O z uspešno prijavo na javni poziv oziroma javno povabilo ARRS iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.
28. člen
(pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
(1)
Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja (S-ZRD-O) se prejemniku stabilnega financiranja nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARRS.
(2)
V pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:
1.
strateški in dolgoročni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
2.
načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje predvsem razvoj dejavnosti v okviru ISF in PSF;
3.
razvojni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
4.
način in dinamika poročanja o doseganju ciljev;
5.
ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
(3)
Sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Prejemniki stabilnega financiranja in ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma ARRS, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevajo državne strateške razvojne prioritete.
(4)
Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s prejemnikom stabilnega financiranja vodi minister, pristojen za znanost, ali oseba, ki jo on pooblašča, ob sodelovanju ARRS in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti do konca koledarskega leta zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.
(5)
Če se postopek sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi, vendar največ za čas prvega leta pogodbenega obdobja.
(6)
Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o doseganju ciljev objavi ARRS na svoji spletni strani.
(7)
Poročilo o izvajanju pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje prejemniki stabilnega financiranja pošljejo ARRS do 31. maja v letu po izteku pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
29. člen
(akt prejemnika stabilnega financiranja)
(1)
Prejemnik stabilnega financiranja upravlja sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika stabilnega financiranja, ob upoštevanju tega zakona, normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, in splošnega akta ARRS, in ga v osmih dneh po sprejetju objavi na svoji spletni strani.
(2)
Obvezne sestavine akta prejemnika stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka so določila o postopkih vrednotenja obstoječih raziskovalnih programov ter kreiranja, ukinjanja in preoblikovanja raziskovalnih programov, določila o načinu spreminjanja sestave raziskovalnih programov in določitve vodje raziskovalnega programa, določila o zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti ter izvajanju drugih strateških nalog raziskovalne organizacije in finančnih elementih delovanja raziskovalnega programa ter izvedbi institucionalne samoevalvacije.
(3)
Obvezne sestavine akta iz prvega odstavka tega člena so tudi postopek določitve mentorjev mladih raziskovalcev, program usposabljanja, kriteriji, ocenjevanje in izbor kandidatov za mlade raziskovalce ter določila za spodbujanje starostne in spolne uravnoteženosti vodij raziskovalnih programov in nosilcev ključnih vodstvenih funkcij.
30. člen
(evalvacija raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
(1)
Evalvacije raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARRS periodično na obdobje šestih let po področjih panelov, kot so opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija. Evalvacije lahko potekajo vseh šest let obdobja financiranja. Temeljna kvalitativna kriterija evalvacije sta znanstvena odličnost in družbeni vpliv. Predmet evalvacije so doseženi raziskovalni rezultati obdobja od zadnje evalvacije in vsebina raziskovalnega programa v povezavi s 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 28. člena tega zakona in strateškim razvojnim programom prejemnika stabilnega financiranja, ki veljajo v tekočem pogodbenem obdobju. Vsebinsko evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti).
(2)
ARRS v splošnem aktu določi postopek, način in metodologijo izvajanja evalvacij ter obvezne sestavine raziskovalnega programa in njegov minimalni obseg, izražen v FTE, in minimalno število raziskovalcev z doktoratom znanosti.
(3)
Rezultate evalvacije sestavljajo ocene raziskovalnih programov in priporočila za izboljšanje delovanja oziroma ukinitev raziskovalnega programa. Rezultati evalvacije se objavijo na spletnih straneh ARRS v jeziku izvajanja evalvacije in v slovenskem jeziku.
(4)
Ob vsakokratni evalvaciji se na področjih, kjer poteka evalvacija, izvede tudi evalvacija predlogov novih raziskovalnih programov novih raziskovalnih organizacij, ki vstopajo v stabilno financiranje na področjih, kjer poteka evalvacija.
31. člen
(institucionalna samoevalvacija)
(1)
Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši strokovni, družbeni in gospodarski vpliv, stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne ter institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov z upoštevanjem načela enakih možnosti, prenos znanja in odprto znanost ter druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja.
(2)
Institucionalna samoevalvacija prejemnika stabilnega financiranja se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARRS v roku enega meseca po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, ter ARRS najkasneje v roku enega meseca po njegovem sprejetju.
(3)
Opravljena institucionalna samoevalvacija v skladu s tem členom je pogoj za pristop k pogajanjem iz 28. člena tega zakona za novo pogodbeno obdobje.
2. Financiranje na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov
32. člen
(raziskovalni projekti)
(1)
Raziskovalne projekte izvajajo raziskovalne organizacije oziroma zasebni raziskovalci.
(2)
Izvajanje raziskovalnih projektov, namenjenih pripravi strokovnih podlag za odločanje in oblikovanju razvojnih in drugih politik, ter spremljanje njihovega izvajanja lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov. Sodelovanje ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ARRS.
(3)
Sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS oziroma pristojno ministrstvo ob upoštevanju proračunskih možnosti.
(4)
Letni javni razpisi iz tretjega odstavka tega člena, ki jih izvaja ARRS, se izvedejo v treh ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARRS. Nobena od kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Delitev sredstev med kategorijami, ob upoštevanju usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, opredeli ARRS v programu dela.
(5)
V sklop javnih razpisov iz četrtega odstavka tega člena spadajo tudi javni razpisi za podoktorske projekte, katerih obseg ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte.
33. člen
(raziskovalna infrastruktura in raziskovalna oprema)
(1)
Način in področja razvoja raziskovalne infrastrukture določa strateški dokument države Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost.
(2)
Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, na podlagi Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in strateških dokumentov EU.
(3)
Sredstva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
(4)
Sredstva za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture iz drugega odstavka tega člena se nakazujejo prejemnikom stabilnega financiranja ali konzorcijem, ki izvajajo projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture, katerih koordinator je prejemnik stabilnega financiranja, ki sredstva, ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, skladno s konzorcijsko pogodbo, lahko nakazuje preostalim izvajalcem infrastrukturne dejavnosti v okviru konzorcija.
(5)
Sredstva za nakup raziskovalne opreme se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
34. člen
(mednarodno sodelovanje)
(1)
Ministrstvi, pristojni za znanost in tehnologijo, medsebojno usklajujeta mednarodne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, tehnološkega razvoja in inovacij ter evropskih politik s poudarkom na evropskem raziskovalnem prostoru, programih EU in drugih mednarodnih programih.
(2)
V skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti države za področje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ARRS oziroma agencija, pristojna za tehnološki razvoj ali druga pravna oseba javnega prava na podlagi javnih razpisov sofinancira mednarodne dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij iz sredstev državnega proračuna.
(3)
Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava, se lahko sklepa neposredne pogodbe o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.
(4)
Projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU odlično ocenjeni, vendar niso bili sprejeti v sofinanciranje, ali projekte, ki so bili izbrani na razpisih v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi, lahko ministrstvo, pristojno za znanost, tehnologijo, druga ministrstva, ARRS oziroma agencija, pristojna za tehnološki razvoj, ali druga pravna oseba javnega prava sofinancira v okviru svojih pristojnosti in finančnega načrta prek neposredne pogodbe o sofinanciranju v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.
35. člen
(razvoj znanstvenih kadrov in popularizacija znanosti)
(1)
Razvoj znanstvenih kadrov vključuje zagotavljanje sredstev za kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin, doktorska in podoktorska usposabljanja, razvoj nadaljnje raziskovalne kariere raziskovalcev ter za reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.
(2)
Raziskovalci iz prejšnjega odstavka morajo imeti z raziskovalno organizacijo sklenjeno delovno razmerje. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ta sklene za celotno obdobje trajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se podaljša za čas odsotnosti zaradi razlogov iz petega odstavka 61. člena tega zakona.
(3)
Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo prek javnega povabila, ki ga objavi ARRS ali javnih razpisov oziroma pozivov, ki jih objavi ARRS ali javni zavod center znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za znanost.
3. Financiranje javnih infrastrukturnih zavodov
36. člen
(financiranje javnih infrastrukturnih zavodov)
Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve, nakup opreme ter raziskovalno infrastrukturo se javnim infrastrukturnim zavodom določijo s pogodbo med javnim infrastrukturnim zavodom in ministrstvom, pristojnim za znanost, ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost.
4. Investicije in investicijsko vzdrževanje
37. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje)
(1)
Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje javnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov se določijo v skladu z letnim načrtom investicij in investicijskega vzdrževanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, in finančnim načrtom ministrstva, pristojnega za znanost.
(2)
Sredstva za investicije so namenjena zagotavljanju pogojev za izvajanje dejavnosti javnih raziskovalnih oziroma infrastrukturnih zavodov.
(3)
Sredstva za investicije se namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja.
(4)
Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje se dodelijo na podlagi razpoložljivih sredstev v okviru Načrta razvojnih programov.
(5)
Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministrstva, pristojnega za znanost. Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje nakažejo na podlagi pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za znanost, in javnim raziskovalnim zavodom.
(6)
Javnemu infrastrukturnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, določijo s pogodbo iz 36. člena tega zakona.