1142. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD)
Na podiagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju Iovišč
Razglaša se zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 in na seji Zbora občin dne 20. oktobra 1976
Ljubljana, dne 26. oktobra 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju Iovišč
Ta zakon ureja varstvo, gojitev, lov in uporabo divjadi (lovstvo) ter urejanje in vzdrževanje lovišč z namenom, da se v okviru varstva narave ohranja ravnovesje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru kot enega od temeljnih pogojev za ohrahitev naravnega človekovega okolja in da se zagotovi poseben družbeni interes na področju lovstva.
Z lovstvom se ukvarjajo občani, združeni v lovskih družinah ter delavci združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, katerih poslovni predmet je lovstvo ter v drugih organizacijah, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje (v nadaljnjem besedilu: lovske organizacije).
(1)
Za divjad se štejejo s tem zakonom določene prosto živeče divje živali, ki so bile, ki so ali ki lahko postanejo predmet lovstva. Divjad, kot del živaiskega sveta, je družbena lastnina in kot dobrina splošnega pomena uživa posebno, s tem zakonom določeno varstvo.
(2)
Določbe tega zakona glede varstva m gojitve se ne uporabljajo za divjad, ki se nahaja v ograjenem prostoru.
(1)
Za varstvo, gojitev in lov divjadi se ustanavljajo lovišča.
(2)
Lovišča se izročajo v upravljanje lovskim organizacijam, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje.
(3)
Zaradi skladnejšega varstva, gojitve in lova divjadi v širšem prostoru ter zaradi zagotovitve posebnega družbenega interesa, se oblikujejo lovskogojitvena območja.
(1)
Lovišče upravlja lovska organizacija na podlagi lovskogospodarskega načrta.
(2)
Upravljanje lovišča obsega: varstvo in gojitev divjadi, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišča.
(3)
Za varstvo in gojitev dlvjadi se po tem zakonu šteje:
-
ohranjevanje, vzdrževanje in izboljševanje življenjskih pogojev za divjad (urejanje pasišč, krmljenje divjadi, napajališča ipd.);
-
ohranjevanje in vzdrževanje strukture in ustreznega števila divjadi;
-
ukrepi za preprečevanje in za povračilo škode po divjadi v lovišču;
-
vnašanje divjadi v lovišče;
-
graditev lovskogojitvenih in lovskotehničnih objektov (krmišča, krmilnice, seniki, solnice, preže, lovske steze ipd.) in drugih naprav, ki neposredno služijo varstvu, gojitvi in lovu divjadi;
-
znanstveno-raziskovalno, strokovno ter vzgojno-izobraževalno delo na področju varstva, gojitve in lova divjadi.
Na področju dejavnosti varstva in gojitve divjadi se za zadeve posebnega družbenega pomena štejejo:
-
ohranjevanje, vzdrževanje in zboljševanje življenjskih pogojev za divjad;
-
ohranjevanje in vzdrževanje ustrezne strukture in števila divjadi;
-
vnašanje novih vrst divjadi v lovišče.
(1)
Divjad je dovoljeno loviti le na način in s sredstvi, kot to določa ta zakon.
(2)
Uplenjena, odlovljena, pokončana ali poginula divjad ter trofeje divjadi pripadajo lovski organizaciji, ki upravlja lovišče, na zemljišču izven lovišča pa organizaciji, ki skrbi za divjad.
(3)
Lastninska pravica na divjadi iz prejšnjega odstavka, razen na trofeji, se pridobi s plačilom po tržni ceni.
(4)
Lovska organizacija ureja s splošnim aktom kdaj in kako postane trofeja last posameznika.
Pravico do lova divjadi ima občan, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s samoupravnimi splošnimi akti lovske organizacije.
Za evidenco o lovščih, o številu, vrsti, strukturi in površinah lovišč, o divjadi na njih in o organizacijah, ki upravljajo z lovišči ter o drugih podatkih o loviščih vodi za lovstvo pristojni občinski upravni organ kataster lovišč.
II. DIVJAD IN NJENO VARSTVO
Za divjad se po tem zakonu štejejo naslednje prosto živeče divje živali:
poljski zajec (Lepus europaeus)
planinski zajec (Lepus timidus)
divji kunec (Oryctologus cuniculus)
navadna veverica (Scirius vulgaris)
pižmovka (Ondatra zibolhiea)
rjavi medved (Ursus arctos)
hermelin ali kepen (Mustela erminea)
mala podlasica (Mustela nivalis)
kuna zlatica (Martes martes)
kuna belica (Martes foina)
divja mačka (Felis silvestris)
divji prašič (Sus scrofa)
navadni jelen (Cervuš elaphus)
srna (Capreolus capreolus)
gams (Rupicapra rupicapra)
Veslonožci - Pelecaniformes:
navadni ali rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus)
kodroglavi pelikan (Pelecanus crispus)
Močvirniki - Ciconiiformes:
velika bobnarica (Bdtaurus stellaris)
mala bobnarica (Ixobrychus minutus)
nočna čaplja (Nycticorax nycticorax)
čopasta čaplja (Ardeola ralloides)
velika bela čaplja (Egretta alba)
mala bela čaplja (Egretta garzetta)
siva čaplja (Ardea cinerea)
rjava čaplja (Ardea purpurea)
Plevice in žličarke (Threskiorni thidae):
navadna žličarka (Platalea leucorodia)
navadna plevica (Plegadis falcinellus)
bela štorklja (Ciconia ciconia)
črna štorklja (Ciconia nigra)
Plojkokljuni - Anseriformes:
Gosi, labodi, race in žagarice (Anatidae):
divja ali siva gos (Anser anser)
beločela ali pisana gos (Anser albifrons)
njivska gos ali ligarica (Anser fabalis)
labod grbec (Cygnus olor)
labod pevec (Cygnus cygnus)
votlinska gos (Tadorna tadorna)
velika raca ali mlakarica (Anas platyrhynchos)
konopnica (Anas strepera)
navadna žvižgavka (Anas penelope)
regeljc (Anas querquedula)
žličarica (Anas clypeata)
tatarska žvižgavka (netta rufina)
bloopka raca (Aythya nyroca)
čopasta črnica (Aythya fuligula)
gaga (Somateria mollissima)
žametna raca (Melanitta fusca)
zimska raca (Clangula hyemalis)
navadni zvonec (Bucephala clangula)
mala žagarica (Mergus albellus)
srednja žagarica (Mergus serrator)
velika žagarica (Mergus merganser)
ribji orel (Pandion haliaetus)
Kragulji, kanje, orli, jastrebi, lunji (Accipitridae):
sršenar (Pernis apivorus)
rjavi škarnik (Milvus milvus)
črni škarnik (Milvus migrans)
belorepec ali postojna (Haliaetus albicilla)
kragulj (Accipiter gentilis)
koconoga kanja (Buteo lagopus)
stepska kanja (Buteo rufinus)
navadna kanja (Buteo buteo)
mali orel (Hieraetus pennatus)
veliki klinkač (Aquila clanga)
mali klinkač (Aquila pomarina)
planinski orel (Aquila chrysaetos)
beloglavi jastreb (Gyps fulvus)
orel kačar (Circaetus gallicus)
pepelasti lunj ali splinec (Circus cyaneus)
stepski lunj (Circus macrourus)
močvirski lunj (Circus pygargus)
rjavi lunj (Circus aeruginosus)
sokol morilec (Falco cherrurg)
sokol selec (Falco peregrinus)
škrjančar ali ostriž (Falco subbuteo)
mali sokol ali merlin (Falco columbarius)
rdečenoga postovka (Falco vespertinus)
južna postovka (Falco naumanni)
navadna postovka (Falco tinnunculus)
Gozdne kure (Tetraonidae):
belka ali snežni jereb (Lagopusmutus)
gozdni jereb ali leščevka (Tetrastes bonasia)
ruševec ali škarjevec (Lyrurustetrix)
veliki ali divji petelin (Tetraourogallus)
Poljske kure (Phasianidae):
navadna kotorna ali skalna jerebica (Alectoris graeca)
poljska jerebica (Perdix perdix)
prepelica (Coturnix coturnix)
navadni fazan (Phasianus colchicus)
rdečenoga jerebica ali rdečenoga kotorna (Alectoris ruffa)
velika droplja (Otis tarda)
mala droplja (Otis tetrax)
Vodne kokoške (Rallidae):
Pobrežniki - Charadriiformes:
Deževniki (Charadriidae):
priba ali vivek (vanellunellus)
veliki kljunač ali sloka (Scolopax rusticola)
kozica ali bekasina (Gallinago gallinago)
golob grivar (Columba palumbus)