3597. Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS)
Razglašam Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2013.
Ljubljana, dne 5. decembra 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O MAKROBONITETNEM NADZORU FINANČNEGA SISTEMA (ZMbNFS)
Ta zakon ureja status, cilj, naloge, pristojnosti in delovanje Odbora za finančno stabilnost, način izvajanja makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji ter določa naloge, pristojnosti, nadzorne ukrepe in instrumente ter delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora.
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
finančna družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opredeljena kot subjekt nadzora v področnih zakonih, zlasti kreditna institucija, družba za upravljanje, investicijska družba, investicijsko podjetje, zavarovalnica, pozavarovalnica, pokojninska družba, nadzorovana oseba, ki je na podlagi zakona, ki ureja finančne konglomerate del finančnega konglomerata, in družba, ki opravlja finančni zakup (leasing), kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: leasing družba);
2.
sistemsko tveganje je tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za delovanje finančnega sistema in realno gospodarstvo;
3.
nadzorni organi so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor;
4.
področni zakoni so zakon, ki ureja Banko Slovenije, zakon, ki ureja bančništvo, zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, zakon, ki ureja zavarovalništvo, zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje in drugi zakoni, na podlagi katerih nadzorni organi izvajajo svoje pristojnosti;
5.
makrobonitetna politika je politika, s katero se identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost z namenom zaščite stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti;
6.
makrobonitetni nadzor je nadzor stabilnosti finančnega sistema, ki obsega področja bančništva, zavarovalništva, trga finančnih instrumentov, investicijskih družb, družb za upravljanje in leasing družb.
2. ODBOR ZA FINANČNO STABILNOST
3. člen
(namen in cilj zakona)
(1)
Ustanovi se Odbor za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je pristojen za oblikovanje makrobonitetne politike v Republiki Sloveniji. Odbor oblikuje makrobonitetno politiko in jo izvaja skupaj z nadzornimi organi.
(2)
Cilj delovanja odbora je prispevati k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema, vključno z okrepitvijo njegove odpornosti in zmanjšanjem kopičenja sistemskih tveganj ter tako zagotoviti vzdržen prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.
4. člen
(naloge in pristojnosti odbora)
Odbor za doseganje cilja po tem zakonu:
1.
oblikuje makrobonitetno politiko,
2.
identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost,
3.
usklajuje sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi za potrebe izvajanja tega zakona,
4.
pridobiva informacije in podatke za opravljanje svojih nalog od posameznih nadzornih organov in drugih institucij ter določa obseg in način njihovega zbiranja ter analiziranja,
5.
skrbi za izmenjavo informacij, potrebnih za izvajanje nalog odbora, med nadzornimi organi, z organi, pristojnimi za finančno stabilnost držav članic Evropske unije in z drugimi mednarodnimi finančnimi organizacijami,
6.
določa načine identifikacije in identificira sistemsko pomembne institucije,
7.
izdaja usmeritve za preprečevanje in zmanjševanje sistemskega tveganja nadzornim organom in jih po potrebi javno objavlja,
8.
nadzornim organom predlaga uporabo nadzornih ukrepov in instrumentov,
9.
usklajuje uporabo nadzornih ukrepov in instrumentov z ukrepi organov, pristojnih za finančno stabilnost držav članic Evropske unije, ter z ukrepi drugih mednarodnih finančnih organizacij,
10.
skrbi za izvedbo opozoril ali priporočil Evropskega odbora za sistemska tveganja, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnim nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: ESRB), ter pripravo utemeljitev za morebitna neukrepanja ali odmik od teh opozoril in priporočil, in
11.
izvaja druge aktivnosti za uresničevanje cilja in nalog iz tega zakona.
(1)
Odbor sestavlja osem članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).
(2)
Člani odbora so guverner oziroma guvernerka (v nadaljnjem besedilu: guverner) Banke Slovenije in viceguverner oziroma viceguvernerka (v nadaljnjem besedilu: viceguverner), pristojen za nadzor bančnega poslovanja, direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Agencije za trg vrednostnih papirjev in njegov namestnik oziroma namestnica (v nadaljnjem besedilu: namestnik), direktor Agencije za zavarovalni nadzor in njegov namestnik ter dva predstavnika oziroma predstavnici (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ministrstva, pristojnega za finance.
(3)
Predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, v odboru nimata glasovalne pravice.
(4)
Odboru predseduje predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) odbora. Predsednik odbora je guverner Banke Slovenije.
(5)
Pri svojem delu si odbor lahko pomaga s strokovnimi mnenji nadzornih organov, lahko pa tudi ustanovi začasne delovne skupine za posamezno področje obravnave.
(6)
Odbor s poslovnikom podrobneje uredi način dela, sestavo in druge posebnosti začasnih delovnih skupin iz prejšnjega odstavka.
(1)
Sekretariat je organiziran v Banki Slovenije.
(2)
Sekretariat zagotavlja analitično, administrativno in logistično podporo odboru pri izvajanju nalog iz 4. člena tega zakona.
(3)
Predsednik odbora vodi poslovanje sekretariata in usmerja njegovo delo.
(4)
Nadzorni organi sodelujejo s sekretariatom pri zagotavljanju in pripravi gradiv za obravnavo na sejah odbora in pri izvajanju drugih nalog sekretariata.
(1)
Odbor odloča o zadevah s svojega delovnega področja na sejah. Seje odbora niso javne.
(2)
Redne seje odbora skliče predsednik odbora praviloma štirikrat na leto preko celotnega koledarskega leta.
(3)
Predsednik odbora skliče sejo odbora tudi na pobudo kateregakoli člana odbora.
(4)
Gradiva in zapisniki sej odbora so zaupni.
(5)
Odbor sprejme poslovnik o svojem delu.