Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih...

1737. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Na podlagi 39. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

S to uredbo se natančneje določajo upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, postopki sprejemanja in vsebina načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.

II. UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE

2. člen

(posebne določbe)

(1)

Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave, so upravljavci stvarnega premoženja, ki ga uporabljajo.

(2)

Upravljavec nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(3)

Upravljavce drugih nepremičnin v tujini s sklepom določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

3. člen

(več uporabnikov iste nepremičnine)

Kadar isto nepremičnino v lasti države uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, razen če se uporabniki s pisnim sporazumom ne dogovorijo drugače.

4. člen

(določitev upravljavca)

(1)

Kadar dva ali več javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij ali javnih podjetij meni, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada s sklepom na predlog enega izmed njih.

(2)

Vlada pošlje sklep iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh od njegovega sprejetja Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) elektronsko.

5. člen

(sporazum o uporabi stvarnega premoženja)

(1)

Upravljavec stvarnega premoženja sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem.

(2)

Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita zlasti obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.

III. NAČRTI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI

1. Splošno

6. člen

(obveznost vključitve stvarnega premoženja v načrte ravnanja s stvarnim premoženjem)

(1)

Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.

(2)

Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v upravljanju drugih državnih organov oziroma postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(3)

Najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma najem nepremičnega premoženja za potrebe delovanja samoupravne lokalne skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, je mogoč na podlagi veljavnega načrta najemov nepremičnega premoženja.

(4)

Oddaja nepremičnega premoženja države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v najem je mogoča na podlagi veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem.

(5)

Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.

(6)

Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.

(7)

Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko upravljavci ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu, ki ureja ravnanje z nepremičnim premoženjem države, izjemoma izvedejo postopek pridobivanja ali najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja upravljavcev oziroma postopek razpolaganja ali oddaje v najem nepremičnega premoženja države, čeprav tako ravnanje ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem države.

2. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem

7. člen

(vsebina načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem)

(1)

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavljen iz:

-

načrta pridobivanja nepremičnega premoženja;

-

načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem;

-

načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem in

-

načrta najemov nepremičnega premoženja.

(2)

Poleg načrta ravnanja s stvarnim premoženjem vlada s sklepom glede na vrsto ravnanja s stvarnim premoženjem določi odstotek vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavec skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države, sklene ne glede na njihovo vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.

8. člen

(vsebina načrta pridobivanja nepremičnega premoženja)

Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema podatke o:

-

okvirni lokaciji;

-

okvirni velikosti;

-

vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);

-

predvidenih sredstvih in

-

ekonomski utemeljenosti načrtovanega pridobivanja.

9. člen

(vsebina načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem)

(1)

V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe in deli stavb ter zemljišča s stavbami.

(2)

Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem zajema podatke o:

-

identifikacijski oznaki nepremičnine;

-

orientacijski vrednosti nepremičnine;

-

predvideni metodi razpolaganja in

-

obrazložitvi ekonomske utemeljenosti razpolaganja s posamezno nepremičnino.

10. člen

(vsebina načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem)

Načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem zajema podatke o:

-

identifikacijski oznaki nepremičnine;

-

predvideni metodi oddaje v najem;

-

predvideni mesečni najemnini;

-

obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem.

11. člen

(vsebina načrta najema nepremičnega premoženja)

Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe delovanja drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je samoupravna lokalna skupnost, zajema podatke o:

-

okvirni lokaciji nepremičnin;

-

okvirni velikosti;

-

vrsti nepremičnine (poslovni prostor, stanovanje, stanovanjska hiša, garaža, drugi objekti, zemljišče);

-

predvidenih sredstvih;

-

predvidenem trajanju najemnega razmerja in

-

ekonomski utemeljenosti najema.

3. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem

12. člen

(vsebina načrta ravnanja s premičnim premoženjem)

(1)

Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz:

-

načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 eurov in

-

načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.

(2)

Načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema podatke o:

-

vrsti premičnega premoženja (prevozna sredstva, informacijska oprema, drugo premično premoženje);

-

okvirnem obsegu premičnega premoženja;

-

predvidenih sredstvih in

-

ekonomski utemeljenosti načrtovanega pridobivanja.

(3)

Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem zajema podatke o:

-

vrsti premičnega premoženja (prevozna sredstva, informacijska oprema, drugo premično premoženje);

-

obsegu premičnega premoženja;

-

orientacijski vrednosti posameznega premičnega premoženja;

-

metodi razpolaganja s posameznim premičnim premoženjem in

-

ekonomski utemeljenosti razpolaganja.

4. Postopek sprejema načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem

13. člen

(priprava)

(1)

Za potrebe državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem v rokih ter po postopku, skladno s predpisi, ki urejajo pripravo državnega proračuna, določenim za pripravo in sporočanje finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

(2)

Načrte iz prejšnjega odstavka posredujejo vladi pooblaščeni predlagatelji vladnih gradiv.

(3)

Upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem na obrazcih od 1 do 6, v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Načrte iz prvega odstavka tega člena posreduje vlada v sprejem Državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna.

14. člen

(poročilo o realizaciji načrtov ravnanja)

Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja iz prejšnjega člena pripravijo upravljavci v rokih, določenih za pripravo in sprejem zaključnega računa državnega proračuna.

IV. RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM

1. Splošna določila o ravnanju s stvarnim premoženjem

15. člen

(izbira metode)

(1)

V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost in preglednost postopkov in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem za državo oziroma samoupravno lokalno skupnost.

(2)

Pri odločitvi o izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem upravljavec upošteva ekonomsko utemeljenost predvidenega ravnanja, in sicer pričakovane pozitivne ekonomske posledice predvidenega ravnanja v smislu zadovoljevanja operativnih potreb oziroma izboljšanja pogojev za delo, in s tem doseganje večje učinkovitosti.

16. člen

(pravni pregled)

(1)

Pred začetkom postopka ravnanja s stvarnim premoženjem mora upravljavec opraviti pravni pregled stvarnega premoženja.

(2)

Pravni pregled stvarnega premoženja zajema pregled z vidika urejenosti lastništva, posesti, obligacijskih in stvarnopravnih pravic na stvarnem premoženju ter obveznosti države in samoupravnih lokalnih skupnosti do tretjih oziroma tretjih do države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravni pregled mora biti natančen zlasti:

-

kadar zemljiškoknjižno stanje ali registracijsko stanje ne ustreza dejanskemu stanju in se lastninska pravica izkazuje drugače;

-

kadar na stvarnem premoženju obstajajo stvarne ali obligacijske pravice v korist tretjih oseb;

-

v drugih primerih, kadar je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z lastništvom, stanjem posesti, obremenitvami ali dovoljenji za uporabo stvarnega premoženja in je to nujno potrebno zaradi učinkovitejše izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem.

(3)

Pravni status stvarnega premoženja, ki ne omogoča pravilne izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, mora biti urejen pred sklenitvijo pravnega posla.

(4)

Pravni pregled stvarnega premoženja zajema tudi pregled z vidika urejenosti evidenc stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.

17. člen

(ocenitev vrednosti premoženja)

(1)

Naročnik cenitve je upravljavec stvarnega premoženja.

(2)

Ob naročilu cenitve mora biti cenilec seznanjen z namenom cenitve ter drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na ocenjeno vrednost.

(3)

Cenitev stvarnega premoženja mora biti izkazana v eurih.

18. člen

(ocenitev vrednosti stvarnih pravic)

(1)

Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja stavbna pravica in višina nadomestila v enem letu izkustveno preseže 5.000 eurov, se opravi cenitev. Iz cenitve morata biti jasno razvidni vrednost nepremičnine pred ustanovitvijo stavbne pravice ter vrednost nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice.

(2)

Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja druga stvarna pravica ali se stvarno premoženje države oziroma samoupravne lokalne skupnosti oddaja v najem, višina nadomestila oziroma najemnine pa v enem letu izkustveno preseže 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila oziroma najemnine.