TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 635/2003 z dne 7. 8. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 897/2002 z dne 27. 3. 2003 se ne sprejme.

Ob upoštevanju dejstva, da se je predlog za oprostitev takse (v skladu z določbo 14. člena ZST) nanašal le na takso za eno procesno dejanje (pritožbo), ter ob upoštevanju, da je kriterij pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila taks po prvem odstavku 13. člena ZST "občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se preživljajo predlagatelj oziroma njegovi družinski člani", na drugi strani pa je za odločitev relevantno predlagateljevo celovito premoženjsko stanje, obrazložitev izpodbijanih sklepov, čeprav pritožnikovega premoženjskega stanja in višine takse ne opredeljuje s konkretnimi zneski, zadosti zahtevi po obrazloženosti ki izhaja iz 22. člena Ustave. Kršitve pravice iz 22. člena Ustave zaradi neutemeljenega odstopa od uveljavljene sodne prakse pritožnik ne more utemeljiti s sklicevanjem na odločitve, ki jih je isto sodišče sprejelo kasneje kot izpodbijano. V izpodbijanih sklepih tudi ni pravnih stališč, ki bi bila nesprejemljiva z vidika pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. S čim naj bi mu bila kršena pravica iz 25. člena Ustave, pritožnik ne pojasni. Ustavne pritožbe pritožnik tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta ustavna določba ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.