TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožnikov se zavrne, izpodbijani sklep v I. točki izreka pa potrdi.

II. Toženčevi pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep pa glede delne zavrnitve ugovora (II. točka izreka) spremeni tako, da se tudi v tem delu ugovoru ugodi in sklep o zavarovanju v IV.-VII. točki izreka spremeni tako, da se predlog tožnikov za zavarovanje v vsem preostalem delu zavrne.

III. Toženčevi ugovorni in pritožbeni stroški v postopku zavarovanja 4691,07 EUR se plačajo iz založenega predujma za stroške tega gospodarskega spora.

Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.

Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.