TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Iz druge alineje tretjega odstavka 109. člena ZMed ne izhaja, da se mora kršitev nadaljevati tudi v čas izdaje odločbe, ampak jasno določa, da se dovoljenje začasno prekliče, če se po poteku roka za odpravo kršitev te ne odpravijo. V obravnavanem primeru pa niti ni sporno, da revidentka po poteku roka za odpravo nepravilnosti (tj. dne 6. 9. 2013) svojega programa ni razširjala v skladu s programskimi zahtevami, kot izhajajo iz veljavnega dovoljenja.

Sodišče sprejme dokazni sklep na glavni obravnavi (287. člen ZPP), ki pa v tej zadevi ni bila opravljena, saj je sodišče prve stopnje na podlagi 59. člena ZUS-1 odločilo na seji. Dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni obravnavalo (tudi ni nobenega zavrnilo), posledično zato tudi ni sprejelo dokaznega sklepa. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave (na kateri bi se sprejel sklep o (ne)izvedbi posameznih dokazov), pa revidentka ne navede.