TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi toženke se delno ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se v točki V izreka delno spremeni tako, da se glasi:

"V. Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni plačati denarno povračilo v znesku 2.287,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

Višji zahtevek se zavrne."

II. V preostalem se pritožba toženke in v celoti pritožbi tožnice zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Tožnica je poleg nadomestila po 118. členu ZDR-1 upravičena do odškodnine po 75. členu KPVIZ, saj gre za dve različni plačili, ki se med seboj ne izključujeta. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 pokriva škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je odškodnina za nezakonite odločbe po določbi 75. člena KPVIZ vezana na pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.

Sodišče prve stopnje, ki je tožnici dosodilo denarno povračilo v višini štirikratnika njene mesečne plače, pri odločitvi ni dovolj upoštevalo sicer pravilno ugotovljenega dejstva, da tožnica ni bila dovolj aktivna pri iskanju nove zaposlitve (ki je sploh ni iskala) in da je bila pri toženki zaposlena manj kot tri leta (2 leti in 9 mesecev). Sodišče prav tako ni upoštevalo, da tožnica tudi pred zaposlitvijo pri toženki ni opravljala dela skladno s svojo izobrazbo. Glede na kratko trajanje zaposlitve pri toženki in na njeno neaktivnost pri iskanju nove zaposlitve je po stališču pritožbenega sodišča višina dosojenega denarnega povračila previsoka, zato je pritožbi toženke v tem delu ugodilo in dosojeni znesek znižalo na dve njeni mesečni plači.