TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je v roku osmih dni od prejema prepisa te sodbe dolžna plačati toženi stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov.

Aktivna (materialna) legitimacija stranke je podana, če iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je stranka nosilec pravic ali obveznosti iz materialnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor. Gre torej za vprašanje utemeljenosti zahtevka.

Iz Pogodbe o upravljanju sicer res izhaja pravica tožeče stranke, da od neplačnikov obratovalnih stroškov sporne poslovne stavbe le-te sodno izterja, pri čemer pa iz tega pogodbenega razmerja ne izhaja nikakršna obveznost (glede plačila obratovalnih stroškov) tožene stranke. Slednja namreč ni stranka Pogodbe o upravljanju, posledično pa obveznosti zanjo na tej podlagi ne morejo nastati.

Povzeti pritožbeni razlogi lahko pomenijo kršitev pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, pri čemer pa gre za t. i. relativno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni zakonsko predviden pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti. Zmotno je pritožbeno stališče, da gre v tem delu za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi za odločitev v izpodbijani sodbi so jasni, zgolj dejstvo, da se tožeča stranka z njimi ne strinja, pa ne pomeni zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb postopka.