Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in...

2454. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. julija 2021.

Št. 003-02-3/2021-122

Ljubljana, dne 13. julija 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPGT)

I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

-

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),

-

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US),

-

Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17).

(2)

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije odstopa od določb:

-

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),

-

Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 139/20),

-

Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20),

-

Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19),

-

Zakona o rudarstvu (Uradni lis RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ),

-

Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21).

(3)

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije določajo tudi začasni ukrepi na področju gospodarstva, zlasti turizma, gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, ter na področjih dela, športa in kulture.

II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19

2. člen

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP) se v 36. členu v četrtem odstavku besedilo »Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1)« nadomesti z besedilom »iz šestega odstavka tega člena«.

V šestem odstavku se besedilo »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1 ter sprememba UL C št. 164 I z dne 13. 5. 2020, str. 3.)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)«.

Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:

»(7) Finančne spodbude se v skladu s tem členom upravičencem lahko dodeljujejo do 31. decembra 2021.

(8)

Ukrepi iz tega člena se lahko začnejo izvajati po njihovi odobritvi s strani Evropske komisije.«.

2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19

3. člen

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US) se v 112. členu doda novi peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.«.

Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

4. člen

V 116. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena, opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako obdobje v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma, določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz četrtega odstavka tega člena.«.

V četrtem odstavku se za besedo »postopek« dodata vejica in besedilo »upravičeno obdobje nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za vlaganje vlog«.

Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6).

(7)

Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra 2020 do 11. oktobra 2021.«.

5. člen

V 117. členu se v prvem odstavku besedilo »30. junija 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.

6. člen

V 118. členu se v četrtem odstavku besedilo »30. junija 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.

3. Zakon o dajatvah za motorna vozila

7. člen

V Zakonu o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17) se v 14. členu v prvem odstavku besedilo »enega leta« nadomesti z besedilom »dveh let«.

III. DEL ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENEGA ZAKONA

1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19

8. člen

Ne glede na šesti odstavek 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) je ponudnik na področju turizma, pri kateremu se bon unovči, poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:

-

vpisan v Poslovni register Slovenije in

-

vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in

-

opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:

-

55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,

-

55.201 – Počitniški domovi in letovišča,

-

55.202 – Turistične kmetije s sobami,

-

55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,

-

55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,

-

55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,

-

55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.

2. Zakon o trgovini

9. člen

(1)

Ne glede na tretji in četrti odstavek 8. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 139/20) se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih, turistično informacijskih centrih in muzejih določi brez omejitev.

(2)

Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvaja do 31. decembra 2022.

3. Zakon o vodah

10. člen

(1)

Ne glede na tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) se sredstva Sklada za vode lahko porabljajo tudi za financiranje izvajanja javne službe iz 161. člena ZV-1.

(2)

Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvaja v obdobju do 31. decembra 2023.

4. Zakon o rudarstvu

11. člen

(1)

Ne glede na 50. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) se veljavnost rudarskih pravic za izkoriščanje, ki so bile podeljene na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, za katere koncesijska razmerja potečejo v letu 2021 ali v letu 2022, podaljša na predlog koncesionarja za 18 mesecev.

(2)

Koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi vložiti najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona. S sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi se za enako obdobje, kot se podaljša koncesijsko razmerje, podaljša tudi veljavnost rudarske pravice po samem zakonu. Koncesionarji morajo podpisani dodatek vrniti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, najpozneje v enem mesecu od vročitve.

(3)

Koncesionarjem iz prvega odstavka tega člena, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne vložijo predloga za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi, in koncesionarjem, ki v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne vrnejo podpisanega dodatka, se rudarska pravica in koncesijsko razmerje ne podaljšata in prenehata v skladu z veljavno koncesijsko pogodbo.

5. Zakon o davku na dodano vrednost

12. člen

(1)

Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so od 1. maja 2021 do 31. decembra 2021 dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103 I z dne 3. 4. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije (EU) 2021/660 z dne 19. aprila 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 140 z dne 23. 4. 2021, str. 10), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

blago je namenjeno za:

-

brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz b) točke tega odstavka, ali

-

brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz b) točke tega odstavka;

b)

blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo, ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.

(2)

Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a) točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.

(3)

Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.

(4)

Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(5)

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(6)

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.

(7)

Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

(8)

Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. maja 2021 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.

(9)

Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.

(10)

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

6. Zakon o osebni izkaznici

13. člen

Ne glede na 9. člen Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21) lahko osebno izkaznico, izdano na podlagi Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11), ki ji je potekla veljavnost od 29. marca 2020, državljan Republike Slovenije do 31. decembra 2021 uporablja kot javno listino za izkazovanje istovetnosti in državljanstva, če v tem času ni spremenil na osebni izkaznici vpisanega osebnega imena, prebivališča, datuma rojstva ali EMŠO, če mu ni prenehalo državljanstvo Republike Slovenije in če fotografija na osebni izkaznici še izkazuje njegovo pravo podobo.

IV. DEL ZAČASNI UKREPI

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas

14. člen

(namen ukrepa)

(1)

S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).

(2)

Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).

15. člen

(upravičeni delodajalec)

(1)

Pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

-

je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. december 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in

-

po njegovi oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in

-

mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

(2)

Do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov.

(3)

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

(4)

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(5)

Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

(6)

Delodajalec lahko ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

16. člen

(časovna omejitev)

(1)

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. julija 2021 do 30. septembra 2021.

(2)

Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša enkrat, za največ tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021.

(3)

V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim časom najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu Vlade o podaljšanju ukrepa.

(4)

Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

17. člen

(pravice in obveznosti delavcev)

(1)

Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2)

V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

-

pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

-

za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-

pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

-

obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

(3)

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

(4)

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

(5)

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

(6)

V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(7)

Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na drugi odstavek tega člena osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1).

18. člen

(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)

Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

19. člen

(postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)

(1)

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem oddelku zakona z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka 16. člena tega zakona, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega stavka vložiti najpozneje do 31. decembra 2021.

(2)

Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec:

-

če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku,

-

ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

(3)

Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz druge alineje prejšnjega odstavka tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

Časovnica