na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 105-4683/2011, stran 14322 DATUM OBJAVE: 23.12.2011
VELJAVNOST: od 24.12.2011 / UPORABA: od 24.12.2011
RS 105-4683/2011
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 25.12.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
4683. Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
Na podlagi osmega odstavka 79. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (v nadaljnjem besedilu: nadomestila), način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
(2)
Nadomestila se izplačajo kot:
1.
državna pomoč v skladu s Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: smernice) in
2.
pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).
2. člen
(uporaba)
(1)
Nadomestila se izplačajo na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo najožje vodovarstveno območje.
(2)
Nadomestila se ne izplačajo na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih, če so s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo najožje vodovarstveno območje, določena prehodna obdobja in vodovarstveni režim na teh zemljiščih še ne velja.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
kmetijska dejavnost je primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov, navedenih v smernicah;
2.
kmetijsko gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: KMG) je kmetijsko gospodarstvo, določeno v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
3.
nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec KMG-ja) je pravna ali fizična oseba, določena s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
4.
izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, ki izvaja občinsko gospodarsko javno službo oskrbe prebivalstva s pitno vodo;
5.
GERK je grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva in je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva;
6.
kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU) je zemljišče, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK, ki imajo določeno največjo upravičeno površino večjo od nič, z vrstami rabe GERK, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
7.
za ustrezno obdelan GERK se šteje, če so njive obdelane in pridelek pravočasno pobran, trajno travinje pokošeno najmanj enkrat letno ali sejano travinje na njivah najmanj dvakrat letno in pokošena trava odstranjena ter trava v trajnih nasadih pokošena najmanj enkrat letno in pridelek pravočasno pobran;
8.
enotno podjetje je podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1408/2013/EU;
9.
veliko podjetje je veliko podjetje iz 14. točke pod (35) smernic;
10.
podjetje v težavah je podjetje v težavah iz 15. točke pod (35) smernic.
4. člen
(upravičenec do nadomestila)
Upravičenec do nadomestila (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec KMG-ja, ki:
-
je zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti vložil zahtevek za izplačilo nadomestila iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe,
-
izvaja kmetijsko dejavnost na KZU na najožjem vodovarstvenem območju,
-
ima KMG vpisano v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo, in
-
ima skupno površino GERK-ov ali delov GERK-ov znotraj najožjega vodovarstvenega območja večjo ali enako 0,1 hektara.
5. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1)
Zavezanec za izplačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravlja vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim na najožjem vodovarstvenem območju.
(2)
Nadomestila se financirajo iz sredstev, ki jih za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo pridobiva izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
6. člen
(ukrepi vodovarstvenega režima)
(1)
Ukrepi vodovarstvenega režima, za katere se lahko na najožjih vodovarstvenih območjih pridobijo nadomestila, so ukrepi, ki se nanašajo na prepovedi, omejitve in zaščitne ukrepe v zvezi z ravnanjem s kmetijskimi zemljišči, ki so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo najožje vodovarstveno območje.
(2)
Na območjih iz prvega odstavka 2. člena te uredbe za ukrepe iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti drugih državnih pomoči ali plačil iz drugega naslova.
6.a člen
(shema državne pomoči v skladu s smernicami)
(1)
Nadomestilo se podeli kot državna pomoč v skladu s točkami (241) do (250) smernic.
(2)
Nadomestilo se v okviru istih upravičenih stroškov ne sme združevati z drugimi pomočmi iz naslova državnih pomoči, če bi bili z združitvijo pomoči preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost pomoči, določene s smernicami, ne glede na to, ali se pomoč v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(3)
Nadomestilo z upravičenimi stroški po tej uredbi, dodeljeno na podlagi smernic, se lahko združuje z vsako drugo pomočjo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.
(4)
Nadomestilo se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim kumuliranjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v smernicah.
(5)
Nadomestila ne vključujejo financiranja enakovrednih kmetijskih praks iz 43. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608).
(6)
Do nadomestila iz prvega odstavka tega člena niso upravičeni subjekti, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.
6.b člen
(shema pomoči de minimis)
(1)
Ne glede na določbo prejšnjega člena se nadomestilo za ukrepa vodovarstvenega režima razvoz gnojevke in gnojnice ter izdelava gnojilnega načrta podeli kot pomoč de minimis v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
(2)
Plačila za zahtevke iz prejšnjega odstavka se dodelijo do skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU. Če bi skupni znesek pomoči de minimis naupravičenca presegel to omejitev, se nadomestilo iz prejšnjega odstavka pred dodelitvijo zniža, tako da ta omejitev ni presežena.
(3)
Pomoč de minimis po tej uredbi se ne sme kumulirati z drugimi državnimi pomočmi v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bili s takšnim kumuliranjem pomoči preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnosti pomoči, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(4)
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, se lahko kumulira z drugo pomočjo de minimis, dodeljeno za dejavnosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU) ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU), do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU ali Uredbi 717/2014/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU.