Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-825/1991, stran 0 DATUM OBJAVE: 8.5.1991
VELJAVNOST: od 16.5.1991 do 30.6.1993 / UPORABA: od 16.5.1991 do 30.6.1993
RS 19-825/1991
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.7.1993 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
825. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije
Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 114. člena zakona o delovnih razmerjih in po opravljenih pogajanjih sta pogodbeni stranki sklenili
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za tekstilno industrijo Slovenije
za tekstilno industrijo Slovenije
I. OBLIGACIJSKI DEL
1. Strani kolektivne pogodbe
1. člen
Kolektivno pogodbo kot pogodbeni stranki skleneta:
-
Gospodarska zbornica Slovenije - Strokovno združenje tekstilne industrije Slovenije kot zastopnik organizacij in delodajalcev in
-
Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in ostali zainteresirani sindikati, kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja tekstilne industrije.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta pogodba velja za vse delavce, zaposlene v podjetjih tekstilne industrije, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, če trajno opravljajo dela na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi veljajo določila tistih členov te kolektivne pogodbe, za katere status ni urejen oziroma dogovorjen s posebno pogodbo ali na kak drug način.
Ta pogodba velja tudi za delavce, ki v podjetjih tekstilne industrije opravljajo druge dejavnost.
3. Čas veljavnosti
3. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31.12.1992.
4. Reševanje sporov
4. člen
Za reševanje sporov med pogodbenima strankama, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se imenuje Komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Komisija za pomirjevanje ima 7 članov. Vsaka stranka imenuje po tri člane, predsednika komisije pa imenujeta obe stranki sporazumno.
Mandat komisije iz 1. odstavka tega člena je enak trajanju veljavnosti kolektivne pogodbe in se lahko podaljša ob vsakem novem podpisu.
Obe pogodbeni stranki imata pravico imenovati nadomestne člane.
II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE - PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ
1. Delovne izkušnje
5. člen
Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določijo za dela:
-
za katera so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in drugimi predpisi;
-
katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.
Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.
2. Poskusno delo
6. člen
Trajanje poskusnega dela se določi s splošnim aktom oziroma s pogodbo o zaposlitvi in sicer v skladu s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Delavec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.
3. Pripravništvo
7. člen
Čas, za katerega bo pripravnik sprejet v delovno razmerje, se določi v splošnem aktu podjetja.
Hkrati s sklepom o izbiri pripravnika, določi organ, pristojen za sprejem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja tudi mentorja, ki mora imeti vsaj enako stopnjo strokovne usposobljenosti, kot pripravnik.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor oziroma ustrezna strokovna služba v podjetju.
8. člen
Če pripravnik uspešno opravlja pripravništvo in je sposoben samostojno opravljati delo, za katero se usposablja, se mu pripravniška doba lahko skrajša. Sklep o tem sprejme, na predlog mentorja pripravnika, isti organ, kot je določil prvotno dolžino pripravniške dobe.
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred tričlansko komisijo za pripravniški izpit.
Pripravnik, ki ne opravi izpita, lahko izpit ponovno opravlja in sicer v roku, ki ga določi Komisija za pripravniški izpit. V primeru, da pripravnik tudi po ponovitvi ne opravi izpita, mu preneha delovno razmerje.
4. Razporejanje delavcev
9. člen
Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do urejanja stanovanjskega vprašanja in disciplinski postopek.
Za čas te razporeditve delavec ne more prejemati manjšega osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo, kot ga je prejemal pred razporeditvijo.
10. člen
Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če bi zaradi tega imel onemogočeno možnost varstva ali šolanja otrok,
-
če bi se mu zaradi tega, po mnenju zdravnika medicine dela, lahko poslabšalo zdravstveno stanje oziroma prišlo do invalidnosti;
-
če bi se mu zaradi tega povečal čas prevoza na delo in z dela za več kot 2 uri dnevno.
5. Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju nepotrebno
11. člen
Presežek delavcev je lahko začasen oziroma trajen.
Začasen presežek delavcev se rešuje:
-
s prerazporeditvijo delavcev znotraj podjetja in v druga podjetja;
-
s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega časa;
-
s skrajševanjem delovnega časa z manj kakor 36 ur na teden, s pravico delavcev do nadomestila OD za čas do polnega delovnega časa;
-
s čakanjem na delo doma s pravico do nadomestila OD;
-
z napotitvijo na dokvalifikacijo oziroma prekvalifikacijo s pravico do nadomestila OD.
Nadomestilo OD iz zadnje alinee predhodnega odstavka ne sme biti manjše od osnovnega OD delavca povečanega za dodatek za delovno dobo. V drugih primerih iz predhodnega odstavka pa nadomestilo ne sme biti manjše od 75% osnovnega osebnega dohodka delavca, povečanega za dodatek za delovno dobo, s tem, da v nobenem primeru ne more biti nižji kot zajamčeni OD.
Arbitraža v smislu 35. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91) se v podjetjih tekstilne dejavnosti oblikuje kot stalni organ.
12. člen
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pismeno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja, in sicer najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
Posamezen delavec, za katerega se ugotovi, da je začasen presežek, lahko čaka na delo doma neprekinjeno največ šest mesecev.
Delavce, ki so bili začasni presežek, ni možno vključiti med trajne presežke brez predhodne analize.
13. člen
Sindikalnemu zaupniku se mora posredovati podatke o delavcih, ki naj bi bili trajen presežek, ter program razreševanja presežnih delavcev, najmanj 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev na organu upravljanja podjetja. Sindikalni zaupnik je dolžan posredovati organu upravljanja svoje stališče.
Podjetje ne more uveljaviti odločitve o prenehanju potreb po delavcih, če ne sprejme programa razreševanja presežnih delavcev.
6. Delovni čas
14. člen
Delovni čas v podjetjih tekstilne industrije traja do 42 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.
Merila za skrajšanje delovnega časa so:
-
znižanje stroškov porabljene energije;
-
ohranjanje obsega rednega delovnega procesa;
-
znižanje števila poškodb, obsega poklicnih bolezni in bolniških odsotnosti;
-
odpravljanje ozkih grl v proizvodnji.
Podjetja lahko uvede tudi krajši delovni čas od 40 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur na teden, če se s predhodno analizo, ki jo sprejme organ upravljanja v podjetju, ugotovi, da to zahtevajo oziroma omogočajo ekonomski razlogi.
Delovni čas, določen v 1. in 2. odstavku tega člena, se šteje za polni delovni čas.