Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz...

5147. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) ter za izvrševanje 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 20. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

1. člen

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1991, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) določa:

-

mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla in

-

ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

vnos dušika je vnos dušika v tla ali na tla z gnojenjem v obliki organskih ali mineralnih gnojil, z namakanjem in z drugimi snovmi, ki vsebujejo dušik in se izraža v masnih enotah na površino tal;

2.

dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika;

3.

letni vnos dušika v tla ali na tla je vnos dušika z organskimi in mineralnimi gnojili v tla ali na tla v obdobju enega koledarskega leta;

4.

vnos v tla ali na tla je dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injeciranjem v tla, vnašanjem pod površino ali mešanjem s površinskimi plastmi tal;

5.

gnojilo je katerakoli snov, ki vsebuje dušikovo spojino ali dušikove spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin;

6.

organska gnojila so živinska gnojila in druga gnojila organskega izvora, kakor so digestat, ostanki proizvodnje bioplina, kompost, rastlinski odpadki, blato iz čistilnih naprav, mulji, šota in druga gnojila v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

7.

Ostanek proizvodnje bioplina je:

-

digestat, če gre za digestat ali pregnito blato v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali

-

bioplinska gnojevka, če zanjo ne veljajo zahteve iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

8.

živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in izločki, ki jih živali izločijo na paši. Hlevski gnoj so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki rejnih živali, kot sta blato in seč, brez ali z manjšim dodatkom stelje in z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča rejnih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove ter odcednih voda iz gnojišč. Med živinska gnojila se uvršča tudi ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), če so bili za proizvodnjo bioplina uporabljeni tudi hlevski gnoj, gnojevka ali gnojnica;

9.

mineralno gnojilo je gnojilo v skladu s predpisi, ki urejajo mineralna gnojila;

10.

uležan hlevski gnoj je gnoj, ki je bil v povprečju skladiščen najmanj dva meseca. Če je skladišče za ta gnoj urejeno posebej, tako da je onemogočeno mešanje s svežim gnojem, zadostuje skladiščenje dva meseca. Če pride med skladiščenjem gnoja do mešanja s svežim gnojem, potem se šteje, da je bil gnoj v povprečju skladiščen dva meseca, če je od predhodnega praznjenja gnojišča preteklo vsaj štiri mesece;

11.

začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo oziroma ob setvi oziroma saditvi rastlin;

12.

dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin;

13.

zamrznjena tla so tla, ki so tako zamrznjena, da ne morejo vpiti uporabljene količine gnojevke ali gnojnice, kar povzroči njuno zadrževanje na površini ali površinsko odtekanje;

14.

tla, nasičena z vodo, so tla, ki ne morejo vpiti dodatnih količin vode;

15.

tla, prekrita s snežno odejo, so tla, ki so prekrita s snežno odejo ne glede na njeno debelino;

16.

strmo zemljišče je zemljišče s povprečnim nagibom nad 20%;

17.

mejna vrednost vnosa dušika v tla je količina dušika, ki jo za posamezno kmetijsko rastlino lahko vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil ter pri namakanju rastlin v času od priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta;

18.

tekoče organsko gnojilo so gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka) in druga gnojila organskega izvora, če so v tekočem agregatnem stanju;

19.

enota rabe kmetijskih zemljišč je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe na eni ali več zemljiških parcelah ali na njenem delu ali njihovih delih, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Vrste dejanske rabe so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč;

20.

kmetijska zemljišča v uporabi so zemljišča, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijsko pridelavo;

21.

kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

22.

rastlinjaki so prostori, ki so v celoti ali le delno zaščiteni pred zunanjimi vplivi in v katerih je omogočeno pridelovanje rastlin vse leto, posebej jeseni, pozimi in spomladi, in sicer: rastlinjaki s trdo kritino, plastenjaki z mehko kritino, tuneli, pokriti s folijo in zaprte grede;

23.

zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njiva, pokrita s strnjeno rastlinsko odejo;

24.

ozimine so kmetijske rastline, ki jih sejemo jeseni z namenom prezimitve posevka;

25.

živina so vse živali, ki se vzdržujejo za uporabo ali dobiček (v nadaljnjem besedilu: rejne živali);

26.

turnusna reja je reja, pri kateri je hlev naseljen v času turnusa, prazen pa med dvema turnusoma;

27.

sladka voda je naravna voda z nizko koncentracijo soli, ki je pogosto sprejemljiva kot primerna za odvzem in obdelavo za proizvodnjo pitne vode;

28.

podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi in podtaljem;

29.

onesnaževanje je neposredno ali posredno odvajanje dušikovih spojin iz kmetijskih virov v vodno okolje, ki ogroža zdravje ljudi, škoduje živim virom in vodnim ekosistemom, zmanjšuje možnost za rekreacijo ali ovira druge zakonite načine rabe vode;

30.

kompost je humusu podoben material, ki nastane pri:

-

kompostiranju v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ali

-

kompostiranju na kmetijskih gospodarstvih, ki niso zavezanci iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

31.

rastlinski odpadki so rastlinski odpadki v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

3. člen

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje.

4. člen

Zavezanci za izvajanje določb te uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil

5. člen

(1)

Na območju iz 3. člena te uredbe letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva.

(2)

Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili se izračuna na podlagi podatkov o številu živali na kmetijskem gospodarstvu in letne količine dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali in so prikazani v preglednici 1 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil v tla se upoštevajo tudi podatki o prejeti ali oddani količini živinskih gnojil. Količina prejetih ali oddanih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka presega 350 kg N/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je treba letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako naslednje leto. Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka ne presega 350 kg N/leto ali pa letna obremenitev z živinskimi gnojili ne presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, morajo letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto.

(4)

Če na kmetijskem gospodarstvu prihaja do velikega nihanja števila živali ali če se živali redijo v turnusih, se lahko letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi povprečnega letnega števila živali iz podatkov iz uradnih evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, identifikacijo in registracijo prašičev, identifikacijo in registracijo drobnice ter identifikacijo in registracijo kopitarjev. Če uradne evidence za vodenje števila živali niso predpisane, se letni vnos dušika na ravni kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu rejne živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti rejne živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva. Navedene podatke mora imetnik živali voditi v pisni obliki. Pri izračunih se upoštevajo podatki po posameznih živalih ali po turnusih, če gre za hkratno obravnavo večjih skupin živali.

(5)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka podatkov o rojstvu, prihodu in odhodu rejne živali iz kmetijskega gospodarstva ter starosti rejne živali ob prihodu in odhodu iz kmetijskega gospodarstva ni potrebno voditi, če dnevna količina dušika (DKN), ki jo živali prispevajo v živinska gnojila, v nobenem dnevu leta ne preseže 0,46 kg/ha. Zgornja dnevna meja se izračuna po enačbi:

n x LKN(kg)
DKN (kgN / ha) = --------------,
                  365 x KZD(ha)

pri čemer je:

-

n – število živali posameznih vrst in kategorij,

-

LKN – pripadajoča letna količina N iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe,

-

KZD – površina zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, na katera je vnos živinskih gnojil dovoljen.

(6)

Zabeležke iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati datum zabeležke, število rejnih živali na dan zapisa po vrstah in kategorijah iz preglednice 1 iz Priloge 1 te uredbe, letne količine dušika v živinskih gnojilih po vrstah in kategorijah rejnih živali in skupaj, skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi in izračunan letni vnos dušika v tla ali na tla z živinskimi gnojili, izražen v kg N/ha, vse na ravni kmetijskega gospodarstva.

6. člen

(1)

Kmetijsko gospodarstvo, na katerem nastajajo živinska gnojila v količinah, ki presegajo dovoljeni letni vnos dušika iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora zagotoviti:

-

oddajo presežkov živinskih gnojil drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč,

-

predelavo presežkov živinskih gnojil in njihovo prodajo na trgu v različnih oblikah ali

-

ravnanje s presežki živinskih gnojil v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.

(2)

Količina oddanega, prodanega ali na drug način odstranjenega dušika iz živinskih gnojil se izračuna na podlagi vsebnosti dušika v živinskih gnojilih iz preglednice 2 Priloge 1 te uredbe ali na podlagi analize dušika v teh gnojilih.

(3)

Količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil mora biti izkazana na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe, pri čemer mora biti obrazec izpolnjen vsakič na dan oddaje živinskega gnojila.

6.a člen

(1)

Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena živinska ali druga organska gnojila, mora količino kupljenega ali izven lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljenega gnojila izkazati na obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka, ki uporablja digestat, mora k obrazcu iz tretjega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi dokazilo o vsebnosti dušika v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata. Iz dokazila o vsebnosti dušika v digestatu mora biti razviden tudi delež dušika iz živinskih gnojil. Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna na ravni bioplinske naprave v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(3)

Delež dušika iz živinskih gnojil v digestatu se izračuna po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="d5969900-e900-4faa-8a6e-cb2494b6783e" type="gif"&fbcc;

pri čemer je:

-

dN(ŽG) : delež dušika iz živinskih gnojil,

-

N(ŽG): letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili,

-

N(SKUP): letna količina skupnega dušika v digestatu.

(4)

Letna količina skupnega dušika v digestatu iz prejšnjega odstavka se izračuna kot produkt med skupno letno količino digestata, izraženo v m3, in vsebnostjo dušika v digestatu, ki je določena v drugem in tretjem odstavku tega člena ter izražena v kg N/m3. Letna količina dušika, ki pride na bioplinsko napravo z živinskimi gnojili, se izračuna kot vsota dušika, ki ga bioplinska naprava pridobi na lastnem kmetijskem gospodarstvu in od drugih kmetijskih gospodarstev, v skladu z določbami drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena te uredbe.

(5)

Dokazila o oddaji ali prejemu živinskih in drugih organskih gnojil ter dokazila o vsebnosti dušika v prejetem gnojilu morajo zavezanci iz 4. člena te uredbe hraniti najmanj pet let.

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Časovnica