TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Avtorica obravnava položaj dolžnika v izvršilnih in podobnih postopkih od prvih civilizacij do srednjega veka. Preučuje ureditve v Babilonu, antični Grčiji, starem Rimu in srednjem veku, s poudarkom na postopnem omejevanju samopomoči upnika ter posledičnem razvoju izvršilnih postopkov. Prav tako analizira, kako so v posameznih obdobjih razumeli pojem premoženje dolžnika, kar je bistveno vplivalo na pojav ujetništva oziroma zasužnjevanja dolžnikov. Iz obravnavanih obdobij izhajajo trije pomembnejši mejniki razumevanja premoženja dolžnika: (1.) upnik ima pravico do dolžnikove osebe, kar v praksi pomeni, da je lahko dolžnika ubil, zasužnji ali prodal; (2.) upnik ima pravico poseči po celotnem premoženju dolžnika ter (3.) upnik ima pravico do tega, da se dolžniku zaseže in proda posamezno premoženje, on pa se iz tega poplača.

The article examines the position of debtors in enforcement and related proceedings—from the earliest civilisations to the Middle Ages. It explores the legal regimes of Babylon, ancient Greece, Rome, and medieval Europe, highlighting the gradual curtailment of creditor self-help and the resulting development of formal enforcement procedures. It also analyses prevailing conceptions of the debtor’s property, which decisively shaped practices such as imprisonment and enslavement for debt. Three milestones in the evolving understanding of a debtor’s assets are identified: (1) the creditor’s right over the debtor’s person—permitting killing, enslavement, or sale; (2) the creditor’s entitlement to the debtor’s entire estate; (3) the creditor’s power to seize and sell individual items of the debtor’s property to satisfy the obligation.

The Position of the Debtor in Enforcement and Related Proceedings: A Historical Overview from the First Civilisations to the Middle Ages