Zakon o hrani (ZHra)

3389. Zakon o hrani (ZHra)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o hrani (ZHra)

Razglašam Zakon o hrani (ZHra), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-393

Ljubljana, dne 29. novembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O HRANI (ZHra)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon ureja kakovost kmetijskih proizvodov in živil v vseh fazah proizvodnje, pridelave, predelave in distribucije, kakovost kmetijskih proizvodov in živil v obratih javne prehrane, označevanje kmetijskih proizvodov in živil, sheme kakovosti, varstvo potrošnikov, ugotavljanje skladnosti, verigo preskrbe s hrano, zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano, varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja, zmanjševanje izgub hrane in količin odpadne hrane, doniranje hrane, postopke in pristojne organe za izvajanje tega zakona, izvajanje uredb Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in prenašanje direktiv EU ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2)

S tem zakonom se izvajajo naslednje uredbe EU:

1.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);

2.

Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/382 z dne 3. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne 4. 3. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);

3.

Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2512 z dne 17. aprila 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z behensko kislino iz gorčičnih semen za uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev (UL L št. 2024/2512 z dne 25. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1169/2011/EU);

4.

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1269 z dne 6. maja 2025 o določitvi pravil o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede elektronskega sistema za kmetijske necarinske formalnosti (sistem ELAN) za spremljanje in upravljanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in trga kmetijskih proizvodov (UL L št. 2025/1269 z dne 10. 7. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);

5.

Uredba (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2104 z dne 27. junija 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede tega, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da uradno obvestijo o prispetju določenega blaga, ki vstopa v Unijo (UL L št. 2024/2104 z dne 25. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU);

6.

Uredba (EU) št. 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/405 z dne 13. decembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede enoloških postopkov (UL L št. 2025/405 z dne 26. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU);

7.

Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/787/EU);

8.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104 z dne 29. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov za oljčno olje ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EGS) št. 2568/91 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 29/2012 (UL L št. 284 z dne 4. 11. 2022, str.1; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/2104/EU);

9.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2105 z dne 29. julija 2022 o pravilih za preverjanje skladnosti tržnih standardov za oljčno olje in metodah za analizo značilnosti oljčnega olja (UL L št. 284 z dne 4. 11. 2022, str.23), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2707 z dne 21. oktobra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/2105 o pravilih za preverjanje skladnosti tržnih standardov za oljčno olje in metodah za analizo značilnosti oljčnega olja (UL L št. 2402/2707 z dne 22. 10. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/2105/EU);

10.

Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L št. 2025/27 z dne 15. 1. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1143/EU).

(3)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive EU:

1.

Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih (UL L št. 66 z dne 13. 3. 1999, str. 26), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 1);

2.

Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 197 z dne 3. 8. 2000, str. 19), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 1);

3.

Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 47), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024);

4.

Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 53), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 1);

5.

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 58), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024);

6.

Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne 12. 1. 2002, str. 67), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024);

7.

Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 15 z dne 17. 1. 2002, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne 24. 5. 2024);

8.

Direktiva 2019/633/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/633/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

aromatizirani vinski proizvodi so proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014, str. 14), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/585 z dne 8. decembra 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih pravil za navedbo in poimenovanje sestavin pri aromatiziranih vinskih proizvodih (UL L št. 2024/585 z dne 15. 2. 2024);

2.

dajanje na trg je dajanje v promet, kot je opredeljeno v 8. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

3.

dobavitelj ali dobaviteljica (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsak kmetijski proizvajalec ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prodaja kmetijske in živilske proizvode, ne glede na njegov oziroma njen kraj ustanovitve; vključuje tudi skupino takšnih kmetijskih proizvajalcev ali takšnih fizičnih in pravnih oseb, kot so organizacije proizvajalcev, organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij;

4.

faze pridelave, predelave in distribucije so faze, kot so opredeljene v 16. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

5.

hrana ali živilo je hrana, kot je opredeljena v 2. členu Uredbe 178/2002/ES;

6.

izguba hrane je vsa hrana, ki se izgubi v verigi preskrbe s hrano;

7.

javni organ je nacionalni, regionalni ali lokalni organ, oseba javnega prava ali združenje enega ali več takšnih organov oziroma ene ali več takšnih oseb javnega prava;

8.

kmetijski proizvodi so vsi proizvodi iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne 12. 8. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju EU);

9.

kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja kmetijstvo;

10.

končni potrošnik ali končna potrošnica (v nadaljnjem besedilu: končni potrošnik) je končni potrošnik, kot je opredeljen v 18. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

11.

kupec ali kupka (v nadaljnjem besedilu: kupec) je vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na kraj njene ustanovitve, ali vsak javni organ v EU, ki kupuje kmetijske in živilske proizvode; vključuje tudi skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb;

12.

letni promet dobavitelja in kupca je letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), vključno z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja;

13.

nacionalni znak je grafična podoba nacionalnih znakov, pridobljenih v shemah kakovosti, ter certifikata za manj izgub hrane in odpadne hrane v skladu s tem zakonom;

14.

nosilec živilske dejavnosti ali nosilka živilske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilec živilske dejavnosti) je nosilec živilske dejavnosti, kot je opredeljen v 3. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

15.

obrat javne prehrane je obrat javne prehrane, kot je opredeljen v točki (d) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1169/2011/EU;

16.

odpadna hrana je vsa hrana, ki postane odpadek;

17.

označba pomeni označbo, kot je opredeljena v točki (i) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1169/2011/EU;

18.

presežek hrane je hrana, ki nastane v katerikoli fazi verige preskrbe s hrano in se ne odda na trg;

19.

prodaja na drobno je prodaja, kot je opredeljena v 7. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

20.

poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so vsa dejanja, opustitve, ravnanja, izjave ali tržno komuniciranje podjetij, vključno z oglaševanjem in trženjem, ki so neposredno povezani s promocijo, prodajo ali dobavo živil potrošnikom;

21.

sledljivost je sledljivost, kot je opredeljena v 15. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

22.

vabilo k nakupu je tržno komuniciranje, pri katerem se navajajo značilnosti živil in cena na način, ki ustreza uporabljenemu sredstvu tržnega komuniciranja, in s čimer se potrošnik spodbuja k nakupu;

23.

vino so proizvodi vinske trte, razen vinskega kisa, ki so opredeljeni v II. delu Priloge VII Uredbe 1308/2013/EU;

24.

živilstvo je dejavnost, ki obsega pridelavo, predelavo, skladiščenje, nadzor, distribucijo, pakiranje in ocenjevanje hrane ali živil, namenjenih za prehrano ljudi, ter raziskovanje njihove sestave, varnosti in kakovosti;

25.

živilska dejavnost je dejavnost, kot je opredeljena v 2. točki 3. člena Uredbe 178/2002/ES;

26.

živilski proizvodi so proizvodi iz priloge I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 510/2014 z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (UL L št. 150 z dne 20. 5. 2014, str. 1) in drugi proizvodi, ki so predelani za uporabo v prehranske namene z uporabo proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju EU;

27.

žgana pijača je žgana pijača, kot je opredeljena v 2. členu Uredbe 2019/787/EU ter spada med živila.

3. člen

(podzakonski predpisi)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali ministrica ali minister, pristojen za prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), izdaja podzakonske predpise, določene v tem zakonu, ter druge predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in pravnih aktov EU, ki se nanašajo na vsebino, urejeno s tem zakonom.

4. člen

(strategije in akcijski načrti)

(1)

V skladu z resolucijo, ki ureja strateške usmeritve razvoja kmetijsko-prehranskega sistema (v nadaljnjem besedilu: resolucija), se pripravijo strategije s področja živilstva in preskrbe s hrano, ki določajo prednostne programske in strateške usmeritve ter razvojne cilje in analizo stanja na področju verige preskrbe s hrano.

(2)

V skladu z resolucijo iz prejšnjega odstavka se pripravijo akcijski načrti s področja živilstva in preskrbe s hrano, ki določajo zlasti stanje na področju živilstva in preskrbe s hrano, cilje, operativne aktivnosti, ciljno skupino, ukrepe, trajanje ukrepov in finančna sredstva za večletni razvoj tega področja.

(3)

Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sprejme strategije iz prvega odstavka tega člena in akcijske načrte iz prejšnjega odstavka.

5. člen

(veriga preskrbe s hrano in trajnostni kmetijsko-prehranski sistem)

(1)

Veriga preskrbe s hrano je veriga, ki obsega pridelavo oziroma prirejo, predelavo in pakiranje, distribucijo in skladiščenje, veleprodajo ali prodajo na drobno končnemu potrošniku. Veriga preskrbe s hrano je eden izmed elementov trajnostnega kmetijsko-prehranskega sistema.

(2)

Trajnostni kmetijsko-prehranski sistem je celovit in sklenjen sistem pridelave in reje, predelave, priprave kmetijskih proizvodov in živil za trg, distribucije, potrošnje hrane in ravnanja z odpadno hrano, ki v vseh delih tega sistema sočasno zagotavlja gospodarske, okoljsko-podnebne in družbene vidike trajnosti za zagotavljanje prehranske varnosti in suverenosti za sedanjo in prihodnje generacije.

6. člen

(ukrepi s področja živilstva in preskrbe s hrano)

(1)

V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje ali sofinanciranje ukrepov s področja živilstva in preskrbe s hrano.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi s področja živilstva in preskrbe s hrano lahko financirajo ali sofinancirajo tudi iz:

-

občinskih proračunov,

-

proračuna EU,

-

namenskih dotacij.

(3)

Za izvedbo ukrepov s področja živilstva in preskrbe s hrano, če to ni določeno s pravnimi akti EU, vlada predpiše zlasti:

1.

vrste ukrepov in upravičenke ali upravičence do ukrepov (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),

2.

pogoje za dodelitev in izplačilo sredstev ter merila za ocenjevanje vlog,

3.

vračilo neupravičeno prejetih sredstev v primeru neizpolnitve ali kršitve obveznosti, določenih z ukrepom,

4.

način uveljavljanja sredstev in druga podrobnejša pravila postopka za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa,

5.

vire financiranja posameznih ukrepov,

6.

način nadzora nad izvajanjem ukrepov,

7.

način in kraj vlaganja vlog.

(4)

Vlada ob upoštevanju ciljev in posebnosti izvedbe posameznega ukrepa v predpisih iz prejšnjega odstavka določi tudi, da se za izvedbo posameznega ukrepa smiselno uporabi:

-

poseben upravni postopek iz zakona, ki ureja kmetijstvo, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek,

-

javni razpis, ali

-

postopek iz zakona, ki ureja javno naročanje.

(5)

Če ukrep iz 1. točke tretjega odstavka tega člena v skladu s predpisi EU pomeni državno pomoč, se ukrep izvede v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo področje državnih pomoči.

8. člen

(pomoč nevladnim in nepridobitnim organizacijam)

Spodbujanje delovanja nevladnih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se izvaja tudi za področje živilstva in preskrbe s hrano.

II. KAKOVOST IN OZNAČEVANJE

9. člen

(kakovost kmetijskih proizvodov in živil)

(1)

Kakovost kmetijskih proizvodov in živil v skladu s tem zakonom zajema celoto predpisanih lastnosti in značilnosti, ki so določene s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo kakovost kmetijskih proizvodov in živil.

(2)

Kakovost kmetijskih proizvodov in živil obsega tudi razvrstitev, kategorizacijo, fizikalne, kemijske in senzorične lastnosti kmetijskih proizvodov in živil, sestavine oziroma surovine in njihove lastnosti, vrsto in količino sestavin oziroma surovin, dodatkov in drugih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji in predelavi, ter dodatne zahteve glede označevanja kmetijskih proizvodov in živil zaradi novih tržnih trendov ali pričakovanj potrošnikov.

(3)

Kmetijski proizvodi in živila, za katere kakovost ni predpisana, so lahko na trgu, če so skladni s predpisi, ki urejajo področje varnosti in označevanja hrane, ter z minimalnimi zahtevami tržnih standardov.

(4)

Minister predpiše podrobnejše pogoje glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, vključno s tržnimi standardi, če to ni v nasprotju s pravnimi akti EU.

10. člen

(označevanje kmetijskih proizvodov in živil)

(1)

Kmetijski proizvodi in živila se označijo v skladu z zahtevami o označevanju iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo živilstvo.

(2)

Minister predpiše podrobnejše pogoje za označevanje kmetijskih proizvodov in živil iz tega člena, če to ni v nasprotju s pravnimi akti EU.

11. člen

(označevanje na jedilnikih obratov javne prehrane)

(1)

Če obrat javne prehrane na jedilnikih označuje sestavine iz shem kakovosti v sestavljeni jedi, se sestavine označijo v skladu z zahtevami iz tega člena. Posamezna sestavina mora biti v celoti iz označene sheme kakovosti.

(2)

Obrat javne prehrane zagotavlja sledljivost nad označenimi kmetijskimi proizvodi in živili tako, da vodi podatke o količinah kupljenih in porabljenih kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti.

(3)

Obrat javne prehrane lahko uporabi nacionalni znak ali simbol EU pripadajoče sheme kakovosti v skladu s tem členom, za namen informiranja potrošnikov, vključno z oglaševanjem, le če imajo vsi uporabljeni kmetijski proizvodi in živila certifikate za shemo kakovosti.

(4)

Minister predpiše podrobnejše pogoje za označevanje kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti na jedilnikih obratov javne prehrane.

12. člen

(prepoved zavajanja)

(1)

Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih proizvodov in živil ter storitev, ki so povezani s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil, ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb o kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(2)

Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih proizvodov in živil se šteje za zavajajoče glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, če je v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravnimi akti EU, ki urejajo živilstvo.

(3)

Označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezani s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil se šteje za zavajajoče, če kakor koli zavaja potrošnika glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ali bi ga utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na njegove odločitve glede uporabe storitev. Kot zavajajoča se šteje tudi uporaba besed oziroma besednih zvez, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil in se uporabljajo pri označevanju, oglaševanju oziroma trženju storitev, ki niso povezane s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil.

(4)

Pri oglaševanju, označevanju oziroma trženju in prodaji na daljavo kmetijskih proizvodov in živil je treba upoštevati vse zahteve iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter pravnih aktov EU, ki urejajo živilstvo.

(5)

Če kmetijske proizvode ali živila oglašuje, označuje oziroma trži fizična ali pravna oseba, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti pooblaščenca za vročitve s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če nima določenega pooblaščenca za vročitve s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(6)

Za skladnost s predpisi, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih za potrošnike, je pri oglaševanju, označevanju oziroma trženju kmetijskih proizvodov in živil na spletnih mestih, v tiskanih medijih, avdio-vizualnih medijih in na družbenih omrežjih odgovoren nosilec živilske dejavnosti oziroma druga fizična oseba, ki ima od prodaje kmetijskega proizvoda ali živila premoženjsko korist.

13. člen

(promet s kmetijskimi proizvodi in živili)

(1)

Kmetijski proizvodi in živila so lahko v prometu, če so v skladu z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, in so označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona.

(2)

Če je kmetijski proizvod ali živilo namenjeno izključno izvozu, je lahko proizvedeno in označeno v skladu z naročilom kupca, vendar ne sme zavajati glede označb kmetijskih proizvodov in živil.

(3)

Pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih proizvodov in živil, proizvedenih na območju EU, se upoštevajo listine o skladnosti, ki jih izdajo organizacije za ugotavljanje skladnosti iz držav članic EU.

14. člen

(prepustitev uvoženih kmetijskih proizvodov ali živil v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet in veljavnost listin o skladnosti, izdanih v tretjih državah)

(1)

Kmetijski proizvodi in živila iz držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretje države), se lahko prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, in so označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona.

(2)

Če je pred sprostitvijo posameznih kmetijskih proizvodov in živil v prost promet s tem zakonom, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU predpisan pregled njihove kakovosti, mora uvoznik oziroma njegov zakoniti zastopnik predhodno pridobiti potrdilo o kakovosti inšpektorja za hrano, fitosanitarnega inšpektorja, uradnega veterinarja oziroma pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje.

(3)

Če pooblaščena organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da kmetijski proizvodi in živila niso skladni z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, oziroma niso označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona, o tem obvesti inšpektorja za hrano, fitosanitarnega inšpektorja oziroma uradnega veterinarja, v okviru njihovih pristojnosti.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek za kmetijske proizvode in živila iz shem kakovosti skladnost s certifikatom o kontrolnem pregledu, dokumenti, ki spremljajo kmetijske proizvode ali živila iz shem kakovosti (v nadaljnjem besedilu: spremni dokumenti) ali potrdilom, ki dokazujejo skladnost kmetijskih proizvodov in živil z zahtevami za vstop v EU, preveri in potrdi Finančna uprava Republike Slovenije kot carinski organ (v nadaljnjem besedilu: FURS). Če FURS pri opravljanju nadzora ugotovi, da kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti ne spremlja certifikat o kontrolnem pregledu, spremni dokumenti ali potrdilo o skladnosti za vstop v EU, na označbi ali v spremnih dokumentih pa so označeni kot kmetijski proizvod in živilo iz shem kakovosti, jim FURS ne dovoli vstopa v EU in o tem obvesti inšpektorja za hrano, vinarskega inšpektorja oziroma uradnega veterinarja, v okviru njihovih pristojnosti.

(5)

V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti, izdane v tretjih državah, če so izdane v skladu z mednarodnimi pogodbami oziroma pravnimi akti EU.

15. člen

(pristojbine)

(1)

Za opravljanje uradnega nadzora kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ob vstopu v EU in izvozu kmetijskih proizvodov in živil iz EU v tretje države, izdajo potrdila o kakovosti in pregled kakovosti vlagatelj plača pristojbino.

(2)

Pristojbina iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni račun v skladu s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z javnofinančnimi prihodki.

(3)

Minister predpiše višino pristojbin glede na vrsto in količino kmetijskih proizvodov in živil.

III. SHEME KAKOVOSTI

1. Splošne določbe

16. člen

(pomen izrazov za namene tega poglavja)

(1)

Ne glede na 8. točko 2. člena tega zakona za namen tega poglavja za geografske označbe kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode iz 5. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(2)

Ne glede na 8. točko 2. člena tega zakona za namen tega poglavja za zajamčene tradicionalne posebnosti in neobvezne navedbe kakovosti kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode, vključno z živili, iz 51. člena Uredbe 2024/1143/EU.

17. člen

(sheme kakovosti)

(1)

Proizvajalci kmetijskih proizvodov, živil, vin in žganih pijač, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s pravnimi akti EU, ki urejajo sheme kakovosti, oziroma s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, lahko kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače dodatno označijo z označbami, besedami ali simboli shem kakovosti, in s tem vplivajo na pospeševanje proizvodnje, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

(2)

Sheme kakovosti so prostovoljne in dostopne vsem zainteresiranim proizvajalcem, označene so s posebnimi označbami, besedami ali simboli ter pomenijo opredelitev posebnih meril in zahtev, ki se lahko nanašajo na značilnosti postopkov reje in prireje, pridelave oziroma predelave, ki presegajo predpisano kakovost ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, trajnostnega pristopa in so pomembne za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti.

(3)

S pravnimi akti EU, ki urejajo sheme kakovosti, so opredeljene naslednje sheme kakovosti (v nadaljnjem besedilu: evropske sheme kakovosti):

-

geografske označbe - zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba za vina ter kmetijske proizvode in živila ter geografska označba za žgane pijače;

-

zajamčena tradicionalna posebnost za kmetijske proizvode in živila;

-

ekološka pridelava in predelava ekoloških proizvodov in živil ter

-

neobvezne navedbe kakovosti za kmetijske proizvode in živila (npr. gorski proizvod).

(4)

S tem zakonom so opredeljene naslednje sheme kakovosti (v nadaljnjem besedilu: nacionalne sheme kakovosti):

-

višja kakovost;

-

izbrana kakovost;

-

zlati standard dobrobiti in

-

integrirana pridelava.

2. Evropske sheme kakovosti s prehodno nacionalno zaščito

18. člen

(geografske označbe)

(1)

Ministrstvo je pristojni organ za odločanje o prehodni nacionalni zaščiti kmetijskih proizvodov, živil, vin in žganih pijač za naslednje geografske označbe (v nadaljnjem besedilu: postopek prehodne nacionalne zaščite):

-

za »označbo porekla« in »geografsko označbo« iz Uredbe 2024/1143/EU;

-

za »geografsko označbo« za žgane pijače iz Uredbe 2019/787/EU;

-

za »označbo porekla« in »geografsko označbo« za vino iz Uredbe 1308/2013/EU.

(2)

Postopek prehodne nacionalne zaščite iz prejšnjega odstavka se začne z vlogo, ki jo na ministrstvo vloži skupina proizvajalcev iz 9. člena Uredbe 2024/1143/EU za posamezno geografsko označbo (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj vloge).

19. člen

(vloga)

(1)

Vloga iz drugega odstavka prejšnjega člena poleg dokumentov iz 10. člena Uredbe 2024/1143/EU vsebuje tudi:

a)

identifikacijske podatke vlagatelja vloge iz drugega odstavka prejšnjega člena (naziv, naslov oziroma sedež, pravno organizacijsko obliko, davčno številko);

b)

navedbo sheme kakovosti, s katero se zaščiti kmetijski proizvod, živilo, vino ali žgana pijača.

(2)

Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka.

20. člen

(nacionalni ugovor)

(1)

Ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi vlogo iz 10. člena Uredbe 2024/1143/EU oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona in izvede postopek nacionalnega ugovora.

(2)

Pravne in fizične osebe s pravnim interesom lahko v enem mesecu od datuma objave vloge iz prejšnjega odstavka podajo utemeljen ugovor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj ugovora). Ta čas se šteje za čas nacionalnega ugovora iz 10. člena 2024/1143/EU.

(3)

Ugovor iz prejšnjega odstavka je utemeljen, če izpolnjuje zahteve iz 19. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(4)

Ministrstvo prouči dopustnost ugovora ter vlagatelja ugovora iz drugega odstavka tega člena in vlagatelja vloge iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pozove, da v treh mesecih od poziva poskusita doseči dogovor, in o tem obvesti ministrstvo.

(5)

Minister predpiše podrobnejše pogoje postopka nacionalnega ugovora.

21. člen

(strokovni pregled specifikacije)

(1)

Pred odločitvijo o prehodni nacionalni zaščiti ministrstvo specifikacijo iz 49. člena Uredbe 2024/1143/EU, 22. člena Uredbe 2019/787/EU ali 94. člena Uredbe 1308/2013/EU pošlje v strokovno mnenje strokovni komisiji, imenovani v skladu s 86. členom tega zakona.

(2)

Ministrstvo lahko v zvezi s specifikacijo iz prejšnjega odstavka pridobi tudi mnenja drugih ministrstev, organov ali deležnikov, ki jih vloga posredno ali neposredno zadeva.

22. člen

(prehodna nacionalna zaščita)

(1)

Če so za geografske označbe iz prvega odstavka 18. člena tega zakona izpolnjeni pogoji za zaščito imena iz Uredbe 2024/1143/EU, ministrstvo prehodno nacionalno zaščiti ime kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače v Republiki Sloveniji.

(2)

Ministrstvo potrdi specifikacijo in jo skupaj z izrekom odločbe o prehodni nacionalni zaščiti objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)

Za izvajanje 15. člena Uredbe 2024/1143/EU ministrstvo na zahtevo Komisije EU spremeni potrjeno specifikacijo iz prejšnjega odstavka.

(4)

Ministrstvo prehodno nacionalno zaščiteno ime kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona in vloži vlogo za registracijo na Evropsko komisijo.

(5)

Z dnem vložitve vloge iz prejšnjega odstavka in po objavi izreka odločbe o prehodni nacionalni zaščiti imena na osrednjem spletnem mestu državne uprave pridobijo pravico do uporabe zaščitenega imena vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

23. člen

(sprememba potrjene specifikacije)

(1)

Za izvajanje 24. člena Uredbe 2024/1143/EU vloži skupina proizvajalcev zaščitenega kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače vlogo za spremembo potrjene specifikacije na ministrstvo.

(2)

Vlogo za spremembo potrjene specifikacije ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in ga pošlje v strokovno mnenje strokovni komisiji, imenovani v skladu z 86. členom tega zakona.

(3)

Pravne in fizične osebe s pravnim interesom lahko v enem mesecu od objave vloge za spremembo potrjene specifikacije iz prejšnjega odstavka podajo nanjo utemeljene pripombe. Ta čas se šteje za čas nacionalnega ugovora iz 10. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(4)

Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v primeru standardnih sprememb specifikacije iz 24. člena Uredbe 2024/1143/EU, ki se ne štejejo za začasne spremembe.

(5)

Ministrstvo potrdi spremembo potrjene specifikacije in jo skupaj z izrekom odločbe o potrjeni spremembi specifikacije objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

24. člen

(zajamčene tradicionalne posebnosti za kmetijske proizvode in živila)

(1)

Ministrstvo je pristojni organ za odločanje o prehodni nacionalni zaščiti za zajamčene tradicionalne posebnosti iz 53. člena Uredbe 2024/1143/EU za kmetijske proizvode in živila iz 51. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(2)

Postopek prehodne nacionalne zaščite iz prejšnjega odstavka se začne z vlogo, ki jo na ministrstvo vloži skupina proizvajalcev iz 56. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(3)

Vloga iz prejšnjega odstavka poleg dokumentov iz 56. člena Uredbe 2024/1143/EU vsebuje tudi identifikacijske podatke vlagatelja iz prejšnjega odstavka (naziv, naslov oziroma sedež, pravno organizacijsko obliko, davčno številko).

(4)

Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 20. in 21. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(5)

Za zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti se smiselno uporablja postopek prehodne nacionalne zaščite iz 22. člena tega zakona, če s tem zakonom in Uredbo 2024/1143/EU ni drugače določeno.

(6)

Pripombe, prejete v času nacionalnega ugovora, se štejejo za utemeljene, če so izpolnjeni pogoji za dopustnost ugovora iz 62. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(7)

Pravico do uporabe imena, zaščitenega kot zajamčena tradicionalna posebnost, imajo vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)

Minister podrobneje predpiše vsebino vloge za prehodno nacionalno zaščito, postopek nacionalnega ugovora in spremembe potrjenih specifikacij.

25. člen

(neobvezne navedbe kakovosti za kmetijske proizvode in živila, brez prehodne nacionalne zaščite)

(1)

Za izvajanje 80. oziroma 82. člena Uredbe 2024/1143/EU lahko fizične in pravne osebe za opis proizvodov, ki so v skladu s pogoji uporabe, uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod). Pred pričetkom uporabe neobveznih navedb kakovosti obvestijo ministrstvo.

(2)

V obvestilu iz prejšnjega odstavka se poleg opisa proizvoda in pogojev uporabe navedejo tudi identifikacijski podatki (osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež, pravno - organizacijska oblika, KMG-MID oziroma davčna številka), kontaktni podatki, vrsta neobvezne navedbe kakovosti ter vrsta kmetijskih proizvodov in živil, za katere se uporablja neobvezna navedba kakovosti.

(3)

Fizične in pravne osebe, ki uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti, se vpišejo v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(4)

Pravico do uporabe neobvezne navedbe kakovosti pridobijo fizične in pravne osebe z dnem vpisa v evidenco shem kakovosti iz prejšnjega odstavka.

(5)

Minister predpiše podrobnejše pogoje iz tega člena, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.

3. Evropska shema kakovosti, ki je podrobneje urejena z nacionalnimi predpisi

26. člen

(ekološki kmetijski proizvod ali živilo, kmetijsko gospodarstvo in obrat javne prehrane)

(1)

Kmetijski proizvod ali živilo ali kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno v kontrolo ekološke pridelave in predelave kmetijskih proizvodov in živil, je lahko označeno z označbo »ekološki«, če je zanj izdan certifikat, da izpolnjuje pogoje pridelave in predelave, določene z Uredbo 848/2018/EU, s tem zakonom ali predpisi izdanimi, na njegovi podlagi, in če je pridelovalka ali pridelovalec (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) oziroma predelovalka ali predelovalec (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) ali kmetijsko gospodarstvo vpisano v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane iz 92. člena tega zakona.

(2)

Ekološki kmetijski proizvodi ali živila se označijo s simbolom EU iz 32. člena tega zakona, dodatno pa lahko tudi z nacionalnim znakom.

(3)

Obrat javne prehrane lahko označi delež ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, ki jih ponuja, če je zanje izdan certifikat, da izpolnjujejo predpisane pogoje ekološke pridelave in predelave, in če je obrat javne prehrane vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane iz 92. člena tega zakona.

(4)

V obratih javne prehrane se za označevanje deleža ekoloških proizvodov ali živil uporabi nacionalni znak v treh različnih kategorijah.

(5)

Obrat javne prehrane zagotavlja sledljivost glede označevanja deleža ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil tako, da vodi podatke o količinah nabavljenih ekoloških kmetijskih proizvodov in živil ter o količinah uporabljenih ekoloških kmetijskih proizvodov in živil.

(6)

Kontrolo pridelave in predelave ekoloških kmetijskih proizvodov in živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane ter izdajanje in razveljavitev certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(7)

Vlada predpiše podrobnejše pogoje glede ekološke pridelave in predelave, način kontrole glede na vrsto kmetijskega proizvoda ali živila, označevanje ekoloških kmetijskih proizvodov in živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane, način vodenja evidenc v obratih javne prehrane, višino deleža ekoloških proizvodov ali živil za posamezno kategorijo nacionalnega znaka ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje in način uporabe označb. Vlada predpiše tudi način podelitve, grafično podobo za nacionalni znak iz drugega in četrtega odstavka tega člena, način označevanja ter uporabo nacionalnih znakov.

4. Sheme kakovosti, ki so vzpostavljene z nacionalno zakonodajo in za katere se zahteva specifikacija

27. člen

(izbrana kakovost)

(1)

Kmetijski proizvodi ali živila iz posameznih sektorjev pridelave in predelave se lahko označijo z označbo »izbrana kakovost«, če imajo posebne lastnosti ali kakovost zaradi načina pridelave, predelave ali kakovosti osnovnih surovin, ki temeljijo zlasti na sestavi kmetijskega proizvoda ali živila, načinu pridelave, kakovosti surovin, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu živali, prehrani živali, dolžini prevozne poti, hitrosti predelave surovin, obdelavi pri skladiščenju in prevozu ter poreklu osnovne surovine.

(2)

Za namene tega člena poreklo osnovne surovine pomeni, da je jasno določeno:

-

za kmetijske proizvode ali živila rastlinskega izvora: kje se izvajata pridelava in predelava;

-

za proizvode in živila živalskega porekla: kje je bila žival rojena, rejena, zaklana, razsekana oziroma predelana.

(3)

Vlagatelj za priznanje označbe »izbrana kakovost« je lahko združenje ali skupina pridelovalcev oziroma predelovalcev iz posameznih sektorjev pridelave in predelave kmetijskih proizvodov in živil, ne glede na pravno organizacijsko obliko ali sestavo.

(4)

Vloga za priznanje označbe »izbrana kakovost« se vloži na ministrstvo.

(5)

Če vloga vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na pripravo za trg, skladiščenje, prodajo oziroma druge zahteve pri trženju, morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo te dejavnosti, od organizacij za kontrolo in certificiranje pridobiti certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije.

(6)

Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 20. in 21. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(7)

Ministrstvo odloči o priznanju označbe »izbrana kakovost« za določen sektor in potrdi specifikacijo (v nadaljnjem besedilu: potrjena specifikacija) ob upoštevanju postopka iz predpisa, ki ureja postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe, ter sektor vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)

Pravico do uporabe označbe in nacionalnega znaka »izbrana kakovost« imajo vse fizične in pravne osebe, ki od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobijo certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije iz prejšnjega odstavka in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(9)

Če se lastnost kmetijskega proizvoda ali živila iz prvega odstavka tega člena v skladu s pravnimi akti EU ali nacionalnimi predpisi ne šteje več za posebno lastnost ali kakovost, ministrstvo vlagatelja iz tega člena pozove, da v treh mesecih od prejema poziva na ministrstvo vloži vlogo za spremembo specifikacije.

(10)

Če ministrstvo v predpisanem roku vloge iz prejšnjega odstavka za spremembo specifikacije ne prejme, po uradni dolžnosti potrdi spremembo potrjene specifikacije.

(11)

Kontrolo kmetijskih proizvodov ali živil iz sheme »izbrana kakovost«, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(12)

Minister izda odločbo o preklicu priznanja označbe »izbrana kakovost« na vlogo vlagatelja iz tega člena ali po uradni dolžnosti, če ni več mogoče izpolnjevati zahtev iz potrjene specifikacije.

(13)

Minister predpiše podrobnejši način priznanja označbe »izbrana kakovost«, sektorje, vlagatelje, vsebino vloge in specifikacije, spremembe specifikacije ter grafično podobo nacionalnega znaka »izbrana kakovost«.

28. člen

(višja kakovost)

(1)

Kmetijski proizvod ali živilo se lahko označi z označbo »višja kakovost«, če po značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih proizvodov in živil ali od njihove kakovosti, če je ta predpisana.

(2)

Značilne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti, fizikalno kemične značilnosti, način reje, pridelave, predelave ali trajnostnih meril.

(3)

Vlagatelj za priznanje označbe »višja kakovost« za kmetijski proizvod ali živilo (v nadaljnjem besedilu: označba »višja kakovost«) je lahko pridelovalec ali predelovalec ali njihova združenja, ne glede na pravno organizacijsko obliko ali sestavo.

(4)

Vloga za priznanje označbe »višja kakovost« se vloži na ministrstvo.

(5)

Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 20. in 21. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(6)

Ministrstvo odloči o priznanju označbe »višja kakovost« in potrdi specifikacijo ob upoštevanju postopka iz predpisa, ki ureja postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe, ter priznano označbo vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(7)

Pravico do uporabe označbe in nacionalnega znaka »višja kakovost« imajo vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)

Če se lastnost kmetijskega proizvoda ali živila iz prvega odstavka tega člena v skladu s pravnimi akti EU ali nacionalnimi predpisi ne šteje več za posebno lastnost ali kakovost, ministrstvo vlagatelja iz tega člena pozove, da v treh mesecih od prejetja poziva na ministrstvo vloži vlogo za spremembo specifikacije.

(9)

Če ministrstvo v predpisanem roku ne prejme vloge za spremembo specifikacije, po uradni dolžnosti potrdi spremembo potrjene specifikacije.

(10)

Kontrolo kmetijskih proizvodov ali živil iz sheme »višja kakovost«, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(11)

Minister izda odločbo o preklicu priznanja označbe »višja kakovost« na vlogo vlagatelja iz tega člena ali po uradni dolžnosti, če ni več mogoče zagotoviti izpolnjevanja zahtev iz potrjene specifikacije.

(12)

Minister predpiše podrobnejši način priznanja označbe »višja kakovost«, vlagatelje, vsebino vloge in specifikacije, spremembe specifikacije ter grafično podobo nacionalnega znaka »višja kakovost«.

5. Sheme kakovosti, ki so vzpostavljene z nacionalno zakonodajo, za katere se ne zahteva specifikacija in so podrobneje urejene z nacionalnimi predpisi

29. člen

(integrirani kmetijski proizvod ali živilo)

(1)

Kmetijski proizvod ali živilo je lahko označeno z označbo »integrirani«, če je za kmetijski proizvod ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje pridelave in če je pridelovalec vpisan v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih proizvodov ali živil iz 95. člena tega zakona.

(2)

Integrirani kmetijski proizvod ali živilo je pridelano v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja.

(3)

Šteje se, da je integrirana pridelava način trajnostnega kmetovanja, ki z uporabo naravnih virov in mehanizmov zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, ter zagotavlja učinkovito, okoljsko sprejemljivo in kakovostno pridelavo rastlin v skladu s tehnološkimi navodili iz prejšnjega odstavka. Vključuje ukrepe za ohranjanje rodovitnosti tal, optimizacijo oskrbe z vodo, varovanje biotske raznovrstnosti ter racionalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

(4)

Ministrstvo objavi tehnološka navodila iz drugega odstavka tega člena na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Podatki se posodabljajo do meseca aprila in veljajo za tekoče koledarsko leto.

(5)

Kontrolo pridelave integriranih kmetijskih proizvodov in živil, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(6)

Podrobnejše pogoje glede integrirane pridelave, opis zahtev, prepovedi, postopkov ter metode, ki se štejejo za integrirano pridelavo, način kontrole glede na vrsto kmetijskega proizvoda ali živila, označevanje integriranih kmetijskih proizvodov in živil, vodenje evidence opravil ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje, način uporabe označb ter določbe razveljavitve certifikatov in obdobje veljavnosti izdanih certifikatov iz tega člena predpiše minister.

30. člen

(zlati standard dobrobiti)

(1)

Kmetijski proizvod ali živilo živalskega izvora se lahko označi z označbo »zlati standard dobrobiti«, če je kmetijski proizvod ali živilo pridelano v skladu z zahtevami, ki presegajo minimalne standarde in priporočila, določena s predpisi, ki urejajo zaščito in rejo živali, in pravnimi akti EU, ki urejajo dobrobit in zaščito rejnih živali, vključno z zahtevami za prehrano, transport in zakol, ki zmanjšujejo stres, trpljenje in zagotavljajo ustrezno ravnanje z živalmi v vseh fazah njihovega življenja.

(2)

Reja v skladu z zlatim standardom dobrobiti je posamezni živalski vrsti in kategoriji prilagojen način reje, ki živalim omogoča, da izražajo svoje naravno vedenje. Živali morajo imeti zagotovljeno nadstandardno oskrbo, prehrano, bivalne pogoje in zdravstveno varstvo.

(3)

Kmetijski proizvod ali živilo živalskega izvora je lahko označeno z označbo »zlati standard dobrobiti«, če je za kmetijski proizvod ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje reje, in če je rejec vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov in živil iz sheme zlati standard dobrobiti iz 96. člena tega zakona.

(4)

Kontrolo pridelave in predelave kmetijskih proizvodov ali živil iz reje v skladu z zlatim standardom dobrobiti, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(5)

Minister predpiše podrobnejše pogoje glede načina reje, prehrane, bivalnih pogojev in zdravstvenega varstva rejnih živali za pridobitev označbe »zlati standard dobrobiti«, način kontrole glede na vrsto in kategorijo rejnih živali, upravičence do uporabe označbe, označevanje kmetijskih proizvodov ali živil z označbo, grafično podobo označbe »zlati standard dobrobiti« in veljavnost izdanih certifikatov.

6. Nacionalni znaki in simboli EU za kmetijske proizvode, živila in žgane pijače iz shem kakovosti

31. člen

(nacionalni znak)

(1)

Proizvajalci, njihova združenja ali kmetijska gospodarstva, ki od organizacije za kontrolo in certificiranje prejmejo certifikat o izpolnjevanju pogojev, predpisanih za posamezno shemo kakovosti, ali za poimenovanje »naravna mineralna voda«, lahko uporabljajo predpisan nacionalni znak.

(2)

Uporaba nacionalnega znaka je obvezna za kmetijske proizvode in živila iz nacionalnih shem kakovosti iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona.

(3)

Nacionalni znaki se lahko uporabljajo tudi v informativne in izobraževalne namene, če taka uporaba ne zavaja potrošnika.

(4)

Minister predpiše način podelitve in grafično podobo za vsak nacionalni znak iz prvega odstavka tega člena, način označevanja ter uporabo nacionalnih znakov.

32. člen

(simboli EU)

Uporaba simbolov EU za evropske sheme kakovosti iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona je obvezna, če tako določajo pravni akti EU.

33. člen

(priznane skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti)

(1)

Za izvajanje 33. člena Uredbe 2024/1143/EU se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna skupina proizvajalcev, ki je pravna oseba in kot svoje člane združuje več kot 50 % proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda, živila ali žgane pijače z geografsko označbo, za katerega ima certifikat skupina oziroma proizvajalci, ki so njeni člani.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna tudi skupina proizvajalcev, ki proizvaja kmetijske proizvode ali živila iz drugih evropskih ali nacionalnih shem kakovosti iz tretjega ali četrtega odstavka 17. člena tega zakona, če kot svoje člane združuje najmanj deset proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda ali živila iz shem kakovosti, za katerega ima certifikat skupina oziroma proizvajalci, ki so njeni člani. Če je vseh proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda ali živila, ki imajo certifikat, manj kot deset, mora skupina proizvajalcev za priznanje združevati najmanj 60 % proizvajalcev.

(3)

Kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti se prizna tudi skupina proizvajalcev kmetijskih proizvodov in živil z neobvezno navedbo kakovosti, če kot svoje člane združuje najmanj pet proizvajalcev, ki so kot proizvajalec kmetijskega proizvoda ali živila z neobvezno navedbo kakovosti, vpisani v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(4)

Ne glede na prvi, drugi ali tretji odstavek tega člena se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna tudi skupina, ki združuje proizvajalce več različnih kmetijskih proizvodov, živil ali žganih pijač iz shem kakovosti, če so za vsak posamezni kmetijski proizvod, živilo ali žgano pijačo izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(5)

O priznanju skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti na vlogo skupine proizvajalcev odloči minister in priznano skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti vpiše v evidenco organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(6)

Minister odvzame priznanje skupini proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti po uradni dolžnosti ali na vlogo priznane skupine proizvajalcev, če skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti ne izpolnjuje več pogojev za priznanje.

(7)

Minister predpiše podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, če to ni določeno s pravnimi akti EU.

34. člen

(domenska imena)

Za izvajanje 42. člena Uredbe 2024/1143/EU se v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, onemogoči dostop do domenskih imen, ki so v nasprotju s 26. členom Uredbe 2024/1143/EU.

7. Uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije pri označevanju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti

35. člen

(uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije)

(1)

Ne glede na določbe prvega odstavka 8. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) se pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko na embalaži kmetijskih proizvodov in živil uporabi oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije, in sicer na tistih kmetijskih proizvodih in živilih, za katere vse faze proizvodnje, pridelave, predelave in pakiranja potekajo v Republiki Sloveniji, in so označeni z naslednjimi nacionalnimi znaki oziroma simboli EU sheme kakovosti:

1.

izbrana kakovost z navedbo države pridelave in predelave (izbrana kakovost - Slovenija),

2.

integrirani kmetijski proizvod ali živilo,

3.

ekološki kmetijski proizvod oziroma živilo,

4.

zaščitena označba porekla,

5.

višja kakovost,

6.

zlati standard dobrobiti ali

7.

neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod).

(2)

Uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega odstavka je prostovoljna, upravičenec pa pred začetkom uporabe o tem obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje.

36. člen

(pogoji za uporabo oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije)

(1)

Oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije se na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega člena uporablja le v obliki, ki je določena v ustavi, ter na način, ki je določen z zakonom, ki ureja zastavo Republike Slovenije, in s tem zakonom.

(2)

Oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije je na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega člena v istem vidnem polju in v neposredni bližini nacionalnega znaka oziroma simbola EU iz prejšnjega člena.

(3)

Minister podrobneje predpiše upravičence, oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije, način uporabe oziroma način označevanja z oznako z grafično podobo zastave Republike Slovenije, način obveščanja organizacij za kontrolo in certificiranje ter razmerja med nacionalnimi znaki ali simboli EU in oznako z grafično podobo zastave Republike Slovenije.

IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

1. Splošne določbe

37. člen

(ugotavljanje skladnosti)

(1)

Ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, vin, žganih pijač, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev obsega:

1.

preverjanje skladnosti s predpisi in standardi;

2.

izdajanje listin o skladnosti (izjav o skladnosti, preizkusnih poročil, certifikatov ali drugih listin o skladnosti, ki so opredeljene v pravnih aktih EU oziroma podzakonskih predpisih);

3.

izdajanje dovoljenj za uporabo semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki ni pridelan po postopku ekološke pridelave, v skladu s predpisom EU, ki ureja ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;

4.

preverjanje označevanja ekoloških proizvodov glede upoštevanja pravil ekološke pridelave, označevanja in trženja;

5.

preverjanje skladnosti in označevanja glede geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti;

6.

preverjanje skladnosti in označevanja z nacionalnimi shemami;

7.

preverjanje skladnosti in označevanja s certifikatom za manj izgub hrane in odpadne hrane.

(2)

Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, vin, žganih pijač ali živil ter vsebino listin o skladnosti predpiše minister, če niso določeni s pravnimi akti EU.

(3)

Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti ekoloških kmetijskih proizvodov, živil, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev ter vsebino listin o skladnosti predpiše vlada.

38. člen

(ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane)

(1)

Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač in v zvezi z njimi kmetijskih gospodarstev ter obratov javne prehrane je pristojni organ Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

(2)

Za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka, razen za naloge inšpekcijskega nadzora, predstojnik Uprave imenuje naslednje organizacije za ugotavljanje skladnosti:

-

organizacije za kontrolo in certificiranje kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev;

-

organizacije za senzorično ocenjevanje;

-

uradne laboratorije;

-

nacionalne referenčne laboratorije.

(3)

Organizacije za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge iz prejšnjega člena kot javno pooblastilo.

(4)

Uradni nadzor nad organizacijami za ugotavljanje skladnosti iz tega člena izvaja Uprava.

39. člen

(ugotavljanje skladnosti vina iz shem kakovosti)

(1)

Za ugotavljanje skladnosti vina iz shem kakovosti je pristojni organ ministrstvo.

(2)

Za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka, razen za naloge inšpekcijskega nadzora, minister imenuje organizacije za kontrolo in certificiranje vin iz shem kakovosti.

(3)

Organizacija za kontrolo in certificiranje iz prejšnjega odstavka opravlja naloge iz 37. člena tega zakona kot javno pooblastilo.

(4)

Uradni nadzor nad organizacijo za kontrolo in certificiranje iz tega člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR).

2. Vzorčenje, analize in drugo strokovno mnenje

40. člen

(uradno vzorčenje in analize)

(1)

Za izvajanje uradnega nadzora se vzorčenje izvaja z odvzemom uradnih vzorcev skladno s pravnimi akti EU, nacionalnimi predpisi oziroma navodili pristojnega organa, ki predpisujejo način in namen vzorčenja. Vzorce lahko odvzamejo Uprava, IRSKGLR ali z njihove strani imenovane organizacije za ugotavljanje skladnosti.

(2)

Uradni vzorci se za namen drugega strokovnega mnenja, kadar količina vzorčenega materiala to omogoča, odvzamejo v količini za izvedbo najmanj dvakratnega analitičnega postopka, razen če gre za preiskave vzorcev na parametre, katerih vrednost se v času hrambe vzorca lahko spremeni.

(3)

Podrobnejše postopke in metode vzorčenja, analiz, podrobnejše postopke glede vročanja analiznih izvidov, odvzema vzorcev z nakupom na daljavo in drugega strokovnega mnenja za ugotavljanje skladnosti predpiše minister.

41. člen

(neskladni analizni izvid živil)

V primeru neskladnega analiznega izvida živil, iz katerega je razvidna drugačna lastnost, kot jo navaja nosilec živilske dejavnosti in ki bi lahko vplivala na odločitev potrošnika glede nakupa, nosilec živilske dejavnosti umakne živilo s trga, kar objavi na svoji spletni strani ter o tem obvesti Upravo oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru njegovih pristojnosti.

42. člen

(odvzem vzorcev z nakupom na daljavo)

(1)

Uprava oziroma IRSKGLR lahko za namene kontrole naroči ali izvede nakup vzorcev na daljavo, pri čemer lahko uporablja skrito ali lažno identiteto.

(2)

Po prejemu naročenih vzorcev Uprava oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, nosilca živilske dejavnosti, pri katerem so bili vzorci naročeni, obvesti, da so bili ti vzorci odvzeti v okviru uradnega nadzora in da se bodo po potrebi analizirali ali preizkušali za namene uradnega nadzora. Ne glede na navedeno, se nosilca živilske dejavnosti ne obvešča v primeru, če bi to lahko ogrozilo preiskavo suma zavajanja potrošnikov.

(3)

Šteje se, da je nosilec živilske dejavnosti obveščen o odvzemu vzorca v okviru uradnega nadzora, ko Uprava oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, pošlje obvestilo iz prejšnjega odstavka na naslov za vročanje nosilca živilske dejavnosti. Za naslov za vročanje nosilca živilske dejavnosti se štejejo kontaktni podatki, ki so navedeni na spletnem mestu nosilca živilske dejavnosti, ali spletni naslov, na katerem je bil naročen vzorec.

(4)

Vzorec, ki je naročen prek sredstev za komuniciranje na daljavo, je reprezentativni vzorec serije, ki je navedena na blagu.

(5)

V primeru neskladnega analiznega izvida živil nosilec živilske dejavnosti ukrepa v skladu z 41. členom tega zakona. Uprava in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave obveščata javnost o rezultatih uradnega nadzora in ugotovljenih neskladnostih, kar velja tudi, če vročitev iz tretjega odstavka tega člena ni uspešna.

3. Organizacije za kontrolo in certificiranje

43. člen

(organizacije za kontrolo in certificiranje)

(1)

Organizacije za kontrolo in certificiranje se izberejo na podlagi javnega razpisa. Pri izbiri se upoštevajo predvsem naslednja merila: cena, zadostna ali ustrezna kadrovska zasedba, reference in odzivni čas glede na zahtevo, upoštevajo se tudi dodatna merila, ustrezna za posamezno področje dela. Merila se podrobneje določijo v javnem razpisu.

(2)

Uprava oziroma ministrstvo za področje, ki je v njegovi pristojnosti, pooblasti organizacijo za kontrolo in certificiranje za obdobje desetih let z odločbo v upravnem postopku, ki vsebuje opis prenesenih nalog, če izpolnjuje pogoje glede ustrezne opreme, primernih prostorov, števila in usposobljenosti kadrov, neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje.

(3)

Medsebojne pravice in obveznosti med Upravo oziroma ministrstvom in organizacijo za kontrolo in certificiranje se uredijo s pogodbo, ki vsebuje opis pogojev za izvajanje nalog ter način usklajevanja in sodelovanja.

(4)

Organizacija za kontrolo in certificiranje mora v 15 dneh od dneva nastanka spremembe ali odkar je zanjo izvedela, Upravi oziroma ministrstvu, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, sporočiti vsako spremembo podatkov, ki bi utegnila vplivati na izpolnjevanje pogojev.

(5)

Če organizacija za kontrolo in certificiranje iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, po uradni dolžnosti izda odločbo o odvzemu javnega pooblastila.

(6)

Organizacija za kontrolo in certificiranje lahko izvaja tudi naloge preverjanja skladnosti s tržnimi standardi v skladu z Uredbo 1308/2013/EU, pri čemer ne sme izvajati ugotavljanja skladnosti iz prvega odstavka 38. člena tega zakona za isti subjekt.

(7)

Minister predpiše pogoje glede ustrezne opreme, primernih prostorov, števila in usposobljenosti kadrov, zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje kmetijskih proizvodov, živil, vin, žganih pijač in kmetijskih gospodarstev, če niso določeni s pravnimi akti EU.

44. člen

(javno pooblastilo in javne listine)

(1)

Javno pooblastilo, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje, pridobijo v skladu s prejšnjim členom, obsega tudi posredovanje podatkov, ki jih te organizacije pridobijo pri izvajanju pregledov na kraju samem, ministrstvu ali Upravi.

(2)

Listine, ki jih izdajajo organizacije, pooblaščene za ugotavljanje skladnosti, pri izvajanju javnega pooblastila, so javne listine.

45. člen

(prenehanje javnega pooblastila)

(1)

Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, in organizacija za kontrolo in certificiranje se lahko sporazumno dogovorita, da javno pooblastilo preneha pred potekom časa.

(2)

Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, organizaciji za kontrolo in certificiranje odvzame javno pooblastilo, če organizacija:

1.

prenesenih nalog ne opravlja pravilno;

2.

ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti;

3.

ne izkazuje več neodvisnosti in nepristranskosti;

4.

ne začne opravljati prenesenih nalog v dogovorjenem roku;

5.

ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev pooblastila ali je v vlogi za pridobitev pooblastila navedla neresnične podatke;

6.

pri delu ne upošteva predpisov, pogodbe ali dovoljenj;

7.

osebje, ki je pri njej zaposleno, ravna nestrokovno ali malomarno, dejanja ali opustitve dejanj pa pomenijo zavajanje potrošnika, škodljivo vplivajo ali bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, živali ali okolje;

8.

ne vodi predpisanih evidenc, ne pošilja predpisanih poročil ali jih pošilja neredno;

9.

ne spoštuje rokov za izvedbo storitev v skladu s predpisi;

10.

nepravilno obračunava storitve;

11.

ne soglaša s spremembami pogodbe zaradi sprememb predpisov, ki vplivajo na pooblastilo, ali spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob sklenitvi pogodbe.

(3)

Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, lahko pred odvzemom pooblastila določi dodatni rok za odpravo pomanjkljivosti, če ni ogroženo zdravje ljudi, zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin in okolje.

(4)

Če Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, odvzame pooblastila organizaciji za kontrolo ali certificiranje, sama izvajata te naloge ali brez javnega razpisa izbereta drugo organizacijo za kontrolo in certificiranje do izteka časa, za katerega je bila organizacija pooblaščena.

46. člen

(kontrolor ali drug zaposleni v organizaciji za kontrolo in certificiranje)

(1)

Kontrolor v organizaciji za kontrolo in certificiranje se v postopku ugotavljanja skladnosti kmetijskih proizvodov ali živil šteje za uradno osebo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

(2)

Kontrolor v postopku ugotavljanja skladnosti kmetijskih proizvodov ali živil ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in o opravljeni kontroli sestavi zapisnik.

(3)

Kontrolor odvzame vzorce kmetijskih proizvodov in živil ter postopa in odloča v okviru pristojnosti iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(4)

Certifikat, drugo odločbo o skladnosti ali o zavrnitvi skladnosti mora izdati zaposleni v organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je za to pooblaščen.

47. člen

(odločanje o skladnosti)

(1)

O skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, vin, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev odloča organizacija za kontrolo in certificiranje.

(2)

Organizacija za kontrolo in certificiranje za kmetijske proizvode, živila, žgane pijače, vina, obrate javne prehrane ali kmetijska gospodarstva, za katere ugotovi skladnost, izda certifikat. Za kmetijske proizvode, živila, žgane pijače, vina, obrate javne prehrane ali kmetijska gospodarstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za skladnost, izdajo certifikata z odločbo zavrne.

(3)

Če kmetijski proizvod, živilo, žgana pijača, vino, obrat javne prehrane ali kmetijsko gospodarstvo po izdaji certifikata ne izpolnjuje več katerega izmed pogojev, predpisanih s tem zakonom ali pravnimi akti EU, organizacija za kontrolo in certificiranje certifikat po uradni dolžnosti delno ali v celoti razveljavi.

48. člen

(ugovor)

(1)

Prejemnik certifikata lahko v 15 dneh od prejetja certifikata o skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, vin in kmetijskih gospodarstev ali odločbe o zavrnitvi skladnosti iz prejšnjega člena pri organizaciji za kontrolo in certificiranje vloži pisni ugovor. Ugovor se lahko vloži, če je bil pri izdaji certifikata ali odločbe napačno uporabljen materialni predpis ali sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno ali če so ugotovljene kršitve pravil postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

Dejanja v postopku pred izdajo odločbe o ugovoru, v skladu s standardom EN ISO/IEC 17065, opravijo člani komisije za obravnavanje ugovorov, ki jih imenuje organizacija za kontrolo in certificiranje. Člani navedene komisije se štejejo za uradne osebe v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in imajo pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. Odločbo o ugovoru izda predstojnik organizacije za kontrolo in certificiranje.

(3)

Če ugovor ni dovoljen, je prepozen ali ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.

(4)

Organizacija za kontrolo in certificiranje o ugovoru odloči najpozneje v dveh mesecih od njegovega prejetja.

(5)

Zoper odločbo ali sklep o ugovoru ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.

49. člen

(pogoji za kontrolorje, ki ocenjujejo in razvrščajo trupe na klavni liniji)

(1)

Kontrolor v kontrolni organizaciji za razvrščanje trupov goveda na klavni liniji, ki ocenjuje in razvršča trupe na klavni liniji, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

imeti predpisano izobrazbo;

-

udeleževati se usposabljanj za kontrolorje iz tega člena;

-

imeti dokazilo o opravljenem preizkusu znanja za kontrolorja iz tega člena.

(2)

Ministrstvo na podlagi javnega razpisa izbere organizacije za usposabljanje kontrolorjev iz tega člena, ki izpolnjujejo predpisane organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje.

(3)

Ministrstvo vsako leto organizira strokovno izobraževanje ali strokovno srečanje med organizacijo za usposabljanje za delo kontrolorjev iz tega člena, kontrolno organizacijo za razvrščanje trupov goveda na klavni liniji in Upravo, da se uskladijo kriteriji za razvrstitev trupov goveda v kakovostne tržne razrede na podlagi vizualnega ocenjevanja mesnatosti in stopnje zamaščenosti.

(4)

Nadzor kontrolorjev iz tega člena izvaja Uprava.

(5)

Minister predpiše izobrazbo, vsebino, potek in način usposabljanja kontrolorjev iz tega člena ter organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje za imenovanje organizacij za usposabljanje kontrolorjev iz tega člena.

50. člen

(stroški)

Časovnica