3990. Pravilnik o farmakovigilanci
Na podlagi tretjega odstavka 65. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o farmakovigilanci
Ta pravilnik določa način spremljanja neželenih škodljivih učinkov zdravil, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, ki jo za to dejavnost določi minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) ter obveznosti udeležencev v sistemu farmakovigilance, oziroma ugotavljanja in reagiranja na nova spoznanja glede varnosti zdravil v obdobju trajanja dovoljenja za promet z zdravilom ali kliničnega preskušanja zdravila z namenom varovanja javnega zdravja.
Za potrebe tega pravilnika so poleg izrazov iz 4. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00; v nadaljnjem besedilu: zakon) veljavni še naslednji izrazi:
-
periodično poročilo o varnosti zdravila je dokument, ki vsebuje podatke o neželenih škodljivih učinkih in dogodkih ter znanstveno oceno razmerja med koristjo in tveganjem za določeno zdravilo z namenom, da ugotovi, če so zapisani podatki v času poročanja v skladu s predhodno zapisanimi podatki o varnosti zdravila ter nakaže potrebo po ustrezni spremembi, upoštevajoč nova dognanja. Periodično poročilo vsebuje tudi podatke o obsegu prodaje zdravila v Sloveniji in v svetu, če je to potrebno.
-
postmarketinška raziskava o varnosti zdravila je farmakoepidemiološka ali klinična raziskava, ki se izvaja z namenom, da oceni varnost, v skladu z določili dovoljenja za promet z zdravilom;
-
zloraba zdravila je nenehna ali občasna namerna pretirana uporaba zdravila, ki je povezana s škodljivimi psihofizičnimi učinki;
-
obrazec za izdelavo poročila o neželenem škodljivem učinku je dokument, ki omogoča enotno poročanje o neželenih škodljivih učinkih zdravil in vsebuje najmanj naslednje zahteve:
-
podatki, ki omogočajo ugotavljanje poročevalca/prijavitelja (lahko v kodirani obliki);
-
vrsto poročila (spontano poročanje, klinično preskušanje, postmarketinške raziskave, literaturni podatki itn.);
-
podatki o zadevnem zdravilu (ime, oblika, jakost, indikacijsko področje in trajanje terapije);
-
podatki o neželenem škodljivem učinku (kratek opis);
-
podatki o bolniku v kodirani obliki (začetnice in spol, ali datum rojstva...).
II. NAČIN SPREMLJANJA NEŽELENIH ŠKODLJIVIH UČINKOV ZDRAVIL
Za varovanje javnega zdravja je potrebno zagotoviti sistem farmakovigilance in ga nenehno dopolnjevati v skladu z znanstveno-tehničnim napredkom.
Udeleženci v tem sistemu so:
-
Urad RS za zdravila (v nadaljnjem besedilu: urad);
-
pravna oseba, ki jo za spremljanje neželenih škodljivih učinkov določi minister;
-
imetniki dovoljenj za promet z zdravili;
-
proizvajalci, izdelovalci, uvozniki in distributerji zdravil;