na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 6-231/2026, stran 493 DATUM OBJAVE: 30.1.2026
VELJAVNOST: od 31.1.2026 / UPORABA: od 31.1.2026
RS 6-231/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 31.1.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
231. Uredba o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih
Na podlagi 81. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih
o kriterijih za določitev delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih
1. člen
(vsebina)
Ta uredba podrobneje določa kriterije in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: uporabnik proračuna).
2. člen
(upravičenost do dela plače za delovno uspešnost)
(1)
Javni uslužbenec je upravičen do dela plače za delovno uspešnost, če:
-
opravlja dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest oziroma
-
pri delu dosega nadpovprečne rezultate glede na kriterije, ki so določeni v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS) in podrobneje opredeljeni v tej uredbi.
(2)
Javni uslužbenec iz prve alineje prejšnjega odstavka je upravičen do dela plače za delovno uspešnost le, če poleg opravljenega pričakovanega obsega rednih delovnih nalog opravi še dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
(3)
Javni uslužbenec, ki je upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, je lahko dodatno upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova doseganja nadpovprečnih rezultatov glede na kriterije, določene v ZSTSPJS in podrobneje opredeljene v tej uredbi, pri čemer skupni znesek ne sme preseči 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca.
3. člen
(podrobnejša določitev kriterijev za ugotavljanje nadpovprečnih rezultatov)
(1)
Doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca se presoja upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 30. člena ZSTSPJS in podrobneje določene kriterije iz drugega do vključno šestega odstavka tega člena ter upoštevaje merilo iz 5. člena te uredbe.
(2)
Kriterij kakovost vključuje strokovno in vsebinsko pravilnost opravljenega dela, usmerjenost k uporabniku storitve, uporabno vrednost rezultatov dela, skladnost z roki in postopki, ohranjanje kakovosti pri opravljanju nalog v pogojih časovnega pritiska ali spremenjenih okoliščin in prispevek k ugledu uporabnika proračuna. Šteje se, da je delo javnega uslužbenca opravljeno kakovostno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
strokovna pravilnost, kar pomeni, da je delo opravljeno v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi, metodologijami in dobrimi praksami s posameznega področja,
2.
vsebinska pravilnost, kar pomeni, da je delo opravljeno v skladu z veljavnimi predpisi, internimi akti in organizacijskimi pravili uporabnika proračuna,
3.
usmerjenost k uporabniku storitve, kar pomeni, da rezultati dela prispevajo k doseganju ciljev in interesov uporabnikov,
4.
uporabna vrednost rezultatov dela, kar pomeni, da rezultati dela, ki so preverljivi in brezhibni, omogočajo nadaljnjo uporabo v okviru izvajanja nalog in prispevajo h kakovosti,
5.
skladnost z roki in postopki, kar pomeni, da je delo opravljeno v predpisanih oziroma določenih rokih ter v skladu z notranjimi postopki, navodili in standardi poslovanja uporabnika proračuna,
6.
ohranjanje kakovosti pri opravljanju nalog tudi v pogojih časovnega pritiska ali spremenjenih okoliščin,
7.
javni uslužbenec s svojim delom in ustrezno komunikacijo prispeva k ugledu uporabnika proračuna.
(3)
Kriterij natančnost vključuje rezultate dela brez napak, ki so zanesljivo uporabni za nadaljnje procese, prepoznavanje napak in nedoslednosti ter predlaganje izboljšav delovnih procesov. Šteje se, da je javni uslužbenec pri opravljanju dela natančen, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1.
rezultati dela ne vsebujejo napak, izkazujejo pa visoko raven strokovne natančnosti, s katero se zagotavlja prepoznavanje morebitnih napak in nedoslednosti pri delu organizacijske enote ali izvedbenih postopkih,
2.
dosledno prepoznava napake in nedoslednosti ter predlaga ukrepe za njihovo odpravo oziroma za izboljšanje delovnih procesov.