Odločba o razveljavitvi 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici

913. Odločba o razveljavitvi 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici

Številka: U-I-185/10-18

Up-1409/10-20

Datum: 2. 2. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo, in v postopku odločanja o ustavni pritožbi Dušana Taljata, Tolmin, na seji 2. februarja 2012

o d l o č i l o:

Člen 34 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09) se razveljavi, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11) in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09).

Do drugačne zakonske ureditve se za odmero nagrade upravitelju v stečajnem postopku za opravila iz prejšnje točke izreka smiselno uporabljajo predpisi iz 6. do 9. točke prvega odstavka 499. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 57/2010 z dne 2. 9. 2010 in sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 1277/2008 z dne 9. 2. 2010 ter sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 1277/2008 z dne 25. 11. 2010 se razveljavijo in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje.

Pobudnik (oziroma pritožnik) izpodbija 34. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-A). Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z 2. in 155. členom Ustave.

Pobudnik meni, da je bilo v postopkih zaradi insolventnosti običajno, da so se za postopke v teku uporabljali predpisi, ki so veljali do uveljavitve novega zakona. Navaja, da je tako tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 – v nadaljevanju ZFPPIPP/08) v prehodni določbi tretjega odstavka 499. člena določil, da se za odmero nagrade upravitelja v stečajnem postopku (v nadaljevanju upravitelj) v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008, tudi po 1. 10. 2008 še vedno uporablja Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Uradni list RS, št. 16/02, 18/02 – popr., 27/03, 56/04, 69/04, 56/05 – v nadaljevanju Odredba), to je podzakonski predpis, sprejet na podlagi prejšnje insolvenčne zakonodaje. Zatrjuje, da je izpodbijani 34. člen ZFPPIPP-A to pravilo spremenil in da je za odmero nagrade upravitelja določil uporabo Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08, 119/08 in 53/09 – v nadaljevanju Pravilnik), to je podzakonskega predpisa, sprejetega na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zato pobudnik meni, da ta določba za nazaj posega v pravna razmerja oziroma v pravni položaj upravitelja glede njegove pravice do odmere nagrade. Meni, da za določitev uporabe Pravilnika, kot pravne podlage za odmero nagrade, tudi za dejanja, ki jih je upravitelj opravil pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, ni podana javna korist.

Pobudnik zatrjuje, da je bil imenovan za upravitelja v več stečajnih zadevah pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, med drugim v stečajnem postopku družbe Mizar, d. d. – v stečaju, Volčja Draga (v nadaljevanju družba Mizar). Navaja, da je večino opravil v teh postopkih izvedel pred 1. 10. 2008 in da mu bo nastala nepopravljiva škoda, če bo Višje sodišče v Kopru nagrade odmerilo na podlagi določb Pravilnika, ne pa na podlagi prej veljavne Odredbe. Navaja, da je na primer v stečaju družbe Mizar prejel za 33.856,65 EUR bruto nižje nadomestilo (konkretne izračune nagrad na podlagi obeh predpisov prilaga). Pri tem pa dodaja, da je v nekaterih primerih stečajnih postopkov nagrada, ki se odmeri na podlagi Pravilnika, lahko višja od nagrade, ki se odmeri na podlagi Odredbe (in navaja primer stečaja družbe Goriška livarna, podjetje za proizvodnjo litih izdelkov, p. o. – v stečaju, Solkan).

Pobudnik zatrjuje, da v Republiki Sloveniji le Višje sodišče v Kopru nagrade upraviteljem za opravila, ki so jih izvedli v stečajnih postopkih pred 1. 10. 2008, odmeri na podlagi Pravilnika, medtem ko druga višja sodišča v državi v teh primerih nagrado odmerijo na podlagi Odredbe. Tako naj bi Višji sodišči v Mariboru in v Celju v vseh stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008, nagrade upraviteljev odmerjali izključno na podlagi Odredbe, medtem ko naj bi Višje sodišče v Ljubljani v teh postopkih nagrade upraviteljev odmerilo na podlagi Odredbe le za tista opravila, ki naj bi jih upravitelji izvedli pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, to je pred 13. 6. 2009. Upravitelji naj bi bili tako zaradi nejasne zakonodaje različno obravnavani, odvisno od tega, na območju katerega višjega sodišča opravljajo svojo funkcijo. Pobudnik meni, da mora biti zakonska norma jasna in nedvoumna ter da mora biti tudi upravitelju zagotovljena pravna varnost, tako da mu je že vnaprej, to je ob njegovem imenovanju, znano, kolikšna nagrada mu pripada. Zatrjuje, da upravitelji ne morejo zaupati v pravo, če lahko zakonodajalec kadar koli med tekom postopkov, tudi neposredno pred zaključkom stečajnih postopkov, spremeni pravila za odmero nagrad. Meni, da zakonodajalec ni imel nobenega razumnega razloga za to, da je s 34. členom ZFPPIPP-A spremenil pravni vir, določen z ZFPPIPP/08 glede odmere nagrad upravitelja za stečajne postopke v teku.