5249. Uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin
Na podlagi 80.h člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) ter 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 – ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/00, 30/01 – ZODPM-C in 52/02 – ZDU-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin
S to uredbo se ureja postopek in način prodaje in drugih oblik razpolaganja s finančnim premoženjem države oziroma občin.
S to uredbo se določa tudi položaj in način delovanja komisije za vodenje postopka prodaje.
Ta uredba se uporablja za prodajo in druge oblike razpolaganja:
-
s finančnim premoženjem države,
-
s kapitalskimi naložbami, ki jih ima pravna oseba, v kateri ima država večinsko kapitalsko naložbo (v nadaljnjem besedilu: družba mati), v drugih gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: hčerinska družba), pri čemer družba mati v razmerju do hčerinske družbe v pretežni meri izvaja dejavnost upravljanja hčerinske družbe, glavnina pridobitne gospodarske dejavnosti, ki je lahko drugačna od dejavnosti matere, pa se izvaja v hčerinski družbi.
Ta uredba se ustrezno uporablja za prodajo in druge oblike razpolaganja s finančnim premoženjem občine iz prejšnjega odstavka, s tem, da:
-
naloge in pristojnosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) opravlja organ, ki je v skladu z zakonom ali s splošnim aktom občine pooblaščen, da odloča o razpolaganju s premoženjem občine, ki je predmet prodaje,
-
naloge predstojnika uporabnika opravlja župan.
3. člen
(smiselna uporaba)
Ta uredba se smiselno uporablja tudi za zamenjavo ali vsak drug pravni posel, na podlagi katerega se lastninska pravica na finančnem premoženju prenese na drugo pravno ali fizično osebo.
Menjava finančnega premoženja ali drug pravni posel iz prejšnjega odstavka mora biti določen v posameznem programu, v katerem mora biti določen tudi namen, zaradi katerega se menjava ali drug pravni posel opravi. Menjava ali drug pravni posel se lahko opravi z namenom pridobitve splošne dostopne generične stvari ali individualno določene stvari ali pravice.
Če se menjalna pogodba sklepa zaradi pridobitve individualno določene stvari ali pravice, se v okviru smiselne uporabe po prvem odstavku tega člena lahko pogodba sklene brez uporabe licitacijskih metod prodaje po tej uredbi.
V postopku menjave finančnega premoženja mora predlagano menjalno razmerje oceniti pooblaščeni cenilec tako, da se vrednost izrazi v denarju.
Cenitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če knjigovodska vrednost finančnega premoženja ne presega 20.000 eurov.
V okviru smiselne uporabe je potrebno določbe te uredbe prilagoditi naravi pravnega posla in z njo zasledovati konkurenčnost in preglednost postopka prodaje in doseganje največjega plačila za privatizirano finančno premoženje.
4. člen
(primeri, ko se uredba ne uporablja)
Ta uredba se ne uporablja za razpolaganje s finančnim premoženjem, katerega razpolaganje je urejeno v drugih zakonih oziroma podzakonskih predpisih.
Ta uredba se ne uporablja za vlaganje finančnega premoženja kot stvarni vložek v gospodarsko družbo ali za zagotovitev sredstev za delo v primeru ustanovitve ali povečanja osnovnega kapitala druge pravne osebe.
Poleg pomenov, določenih z zakonom, ki ureja javne finance, in drugimi veljavnimi zakoni, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
1.
"finančno premoženje" so terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe;
2.
"kapitalske naložbe" so delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe;
3.
"javna ponudba" je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji in vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe;
4.
"javno zbiranje ponudb" je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za nakup določenega premoženja pod objavljenimi pogoji;
5.
"javna dražba" je javna prodaja pod vnaprej objavljenimi pogoji prodaje, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno;
6.
"neposredna pogodba" je prodajna, zakupna (najemna) ali menjalna pogodba, katere predmet je finančno premoženje, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvedena katera od prej naštetih licitacijskih metod prodaje;
7.
"predstojnik uporabnika" je:
-
predstojnik organa, ki je uporabnik po tej uredbi,
-
direktor ali drug poslovodni organ pravne osebe, ki je uporabnik po tej uredbi;
8.
"pristojno ministrstvo" je ministrstvo, ki glede na področje dela ministrstva upravlja s kapitalsko naložbo oziroma drugo obliko državnega premoženja;
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna,
II. KOMISIJA ZA VODENJE POSTOPKA PRODAJE
Za izvedbo pripravljalnih dejanj in vodenje postopkov prodaje imenuje predstojnik uporabnika komisijo za vodenje postopka prodaje (v nadaljevanju: komisija).
Komisija je imenovana za izvedbo in nadzor nad posameznim programom prodaje, ki lahko vsebuje enega ali več predmetov prodaje in se lahko izvaja v eni ali več stopnjah.
Vse postopke v zvezi z izvedbo posamičnega programa prodaje vodi in koordinira komisija.
Naloge in pristojnosti komisije so predvsem naslednje:
-
vodi postopek in predlaga predstojniku uporabnika izbor izvajalca skrbnega pregleda, ocenjevalce vrednosti premoženja, pravne in finančne svetovalce (v nadaljnjem besedilu: svetovalce), razen če zakon ne določa drugače,
-
nadzira delo svetovalcev,
-
sodeluje pri pripravi posamičnega programa prodaje,
-
vodi in nadzira pripravo skrbnega pregleda,
-
vodi in nadzira pripravo cenitvenega poročila,
-
koordinira prodajo različnih predmetov prodaje oziroma izvedbo različnih stopenj prodaje v okviru posamičnega programa prodaje,
-
vodi in nadzira vse postopke prodaje, odobri posamezna dejanja v okviru postopka prodaje, odobri ponudbeno dokumentacijo, pripravi javno objavo dražbe oziroma javni poziv za zbiranje ponudb oziroma javno ponudbo in obvešča potencialne kupce o poteku postopka prodaje,
-
v primeru prodaje z javno dražbo vodi javno dražbo,
-
v primeru prodaje z zbiranjem ponudb izvede izbor v predkvalifikaciji, izbor ožjega kroga ponudnikov, pogajanja z izbranimi ponudniki in izbor najugodnejšega ponudnika,
-
po izvedbi postopka prodaje komisija poda poročilo o opravljenih dejanjih hkrati s predlogom za prodajo predstojniku uporabnika oziroma ministru za finance,
-
sprejema druge odločitve v skladu s to uredbo,
-
opravlja druge naloge, ki jih ima po tej uredbi, v cilju doseči uspešno izvedbo posamičnega programa prodaje.
8. člen
(sestava in imenovanje)
Komisija je sestavljena iz predsednika in članov, ki jih imenuje predstojnik uporabnika.
Če je katerikoli od predmetov prodaje, vključenih v posamezni program prodaje, neposredna ali posredna kapitalska naložba države, imenuje predsednika komisije minister, pristojen za finance.
Komisija ima lahko največ sedem članov. O številu članov posamezne komisije odloči predstojnik uporabnika s sklepom o imenovanju.
V komisijo so lahko imenovane poleg oseb, zaposlenih pri uporabniku, ki razpolagajo z ustreznim strokovnim znanjem, tudi zunanje in neodvisne strokovne osebe. Ob imenovanju komisije je potrebno opredeliti, kateri člani so imenovani kot zunanje in neodvisne strokovne osebe.
V primeru, da je predmet prodaje velike vrednosti ali da je iz drugih razlogov postopek prodaje posebno zahteven, se lahko imenuje večina članov komisije vključno s predsednikom komisije iz vrst zunanjih in neodvisnih strokovnih oseb.
Prostorske, tehnične in administrativne pogoje ter sredstva za delo komisije zagotovi uporabnik.
Strokovna in administrativna opravila za komisijo opravlja tajnik, ki ga imenuje predstojnik uporabnika.
Predstojnik uporabnika lahko pooblasti za sklepanje pogodb z izbranimi svetovalci predsednika komisije oziroma, v primeru, da je predsednik komisije zunanja in neodvisna oseba, člana komisije, ki je uslužbenec uporabnika.
Člani in tajnik komisije so upravičeni do sejnine in povračila potnih stroškov in plačila dnevnice v skladu s predpisi, ki veljajo za gospodarstvo, razen če članu komisije potne stroške že povrne oziroma dnevnico že plača delodajalec. Sejnina se praviloma določi v višini, ki velja za člane nadzornega sveta družbe, v kateri je kapitalska naložba, ki je predmet postopka prodaje po tej uredbi, oziroma njej primerljive družbe. Sejnino določi predstojnik uporabnika oziroma v primeru prodaje neposredne ali posredne kapitalske naložbe države minister za finance na predlog predstojnika uporabnika.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru, da je predmet prodaje drugo finančno premoženje.
Mandat predsednika in članov komisije traja do konca postopka prodaje premoženja.
Med postopkom prodaje lahko predstojnik uporabnika oziroma minister, pristojen za finance, v skladu z določili 8. člena te uredbe razrešita člana ali predsednika komisije in imenujeta novega.
Med postopkom prodaje lahko član ali predsednik komisije odstopita s podpisom odstopne izjave, pri čemer pa sta dolžna spoštovati določbe o poslovni skrivnosti in komuniciranju komisije z javnostjo.
11. člen
(predsednik komisije)
Predsednik komisije ima naslednje naloge in pristojnosti:
1.
sklicuje in vodi seje komisije,
2.
koordinira delo članov komisije,
3.
ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi sprejete sklepe,
4.
predstavlja komisijo v postopkih, povezanih s prodajo premoženja pri uporabnikih,
5.
predstavlja komisijo v javnosti,
6.
opravlja druge naloge v skladu s to uredbo in pooblastili komisije.
V odsotnosti predsednika komisije opravlja njegove naloge in pristojnosti član komisije, ki ga pooblasti predsednik komisije.
12. člen
(konflikt interesov in izločitev)
Predsednik in člani komisije ob imenovanju razkrijejo zase in za svoje ožje družinske člane (zakonec, izvenzakonski partner ali sorodnik v ravni ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, skrbnik, posvojitelj ali posvojenec, rejnik ali rejenec) vse zaposlitvene, poslovne, strokovne in lastniške povezave s pravno osebo, v kateri je kapitalska naložba ali na katero se nanaša drugo finančno premoženje, ki je predmet prodaje, kakor tudi z uporabnikom, ki je imenoval komisijo, ter podpišejo izjavo, da pri teh povezavah ne gre za konflikt interesov, ki bi lahko imel za posledico ogrožanje nepristranskosti dela v okviru komisije.
Člani komisije se v izjavi zavežejo, da bodo komisijo nemudoma obvestili o morebitnih novih konfliktih interesov iz prvega odstavka tega člena in še posebej o konfliktih interesov, ki izvirajo iz povezav s potencialnimi svetovalci, potencialnimi kupci in nadzornimi organi, ki morajo odobriti prodajo.
V primeru, da pri posamični odločitvi komisije nastopi konflikt interesov pri članu komisije, se mora le-ta izločiti iz glasovanja.
V primeru, da pri posameznem članu komisije nastanejo konflikti interesov, ki ne omogočajo več njegovega nepristranskega sodelovanja v delu komisije, mora le-ta odstopiti.
Način sklicevanja sej in potek dela komisije je določen s to uredbo. Komisija lahko sklicevanje sej in potek svojega dela drugače opredeli s poslovnikom, ki ga sprejme na seji komisije. Poslovnik velja, če da k njemu soglasje predstojnik uporabnika.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije z vabilom, v katerem je naveden kraj in čas seje ter dnevni red seje. Vabilo morajo člani prejeti praviloma tri dni pred sejo.
Na seji so praviloma prisotni samo člani komisije, o navzočnosti ostalih oseb na posamezni seji pa odloči komisija vsakič posebej.
Seja komisije je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov.
Glasuje se javno. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh prisotnih članov komisije, ki so veljavno glasovali. V primeru neodločenega izida glasovanja odloči glas predsednika.
O delu seje in sprejetih sklepih se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik ali vsi navzoči člani komisije, če sprejmejo tak sklep.
Če vsi člani soglašajo, se lahko seja komisije izvede tudi korespondenčno. V primeru korespondenčne seje morajo člani komisije prejeti pisni predlog sklepa, o katerem se glasuje. Člani komisije glasujejo tako, da na lističu, na katerem so prejeli predlog sklepa, pod predlogom obkrožijo besedico "ZA" ali "PROTI", se na listič podpišejo, navedejo datum in uro glasovanja ter listič vrnejo v roku in na način kot je določeno v navodilih za glasovanje. Seja se lahko izvede tudi z uporabo elektronskih medijev.
14. člen
(pooblastilo za posamična dejanja)
Za izvedbo posamičnih dejanj v postopku prodaje lahko predstojnik uporabnika pooblasti posamične člane komisije ali druge strokovne osebe ter svetovalce.
Člani komisije, ki prevzamejo dodatne strokovne naloge iz prejšnjega odstavka, imajo pravico do povrnitve stroškov in primernega plačila za delo, ki ga niso dolžni opraviti kot člani komisije ali kot zaposleni pri uporabniku.
15. člen
(izbor svetovalcev)
Svetovalci opravljajo finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev v skladu z 18. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06).
Pred začetkom izvedbe postopka izbora svetovalcev mora komisija pripraviti natančen opis nalog skupaj s predvideno dinamiko aktivnosti in kriteriji za izbor najboljšega ponudnika.
V postopku izbora svetovalcev je potrebno zagotoviti konkurenčnost postopka z zbiranjem ponudb več usposobljenih ponudnikov.
Po končanem postopku izbora svetovalcev pošlje komisija obrazložen predlog za izbor predstojniku uporabnika.
16. člen
(obveščanje javnosti in uporabnika)
S ciljem, da se zagotovi večja preglednost in javnost postopka prodaje, lahko komisija preko uporabnika z obvestili za javnost sporoča o pomembnih dejanjih in odločitvah v okviru postopka prodaje premoženja.
Obvestila za javnost mora odobriti komisija na svoji seji.
Za stike z javnostjo je odgovoren predsednik komisije oziroma tista oseba, ki jo za to nalogo pooblasti komisija.
V času trajanja svojega mandata predsednik in člani komisije ne smejo v javnosti nastopati s svojimi osebnimi pogledi na posamični program prodaje oziroma na njegove izvedbene postopke.
Komisija tekoče obvešča predstojnika uporabnika o svojem delu. Predstojnik uporabnika mora biti seznanjen z dnevnim redom sej komisije, prejme vse zapisnike sej komisije in ima dostop do celotne dokumentacije komisije. Če je katerikoli od predmetov prodaje, vključenih v posamezni program prodaje, neposredna ali posredna kapitalska naložba države, komisija na enak način kot predstojnika uporabnika tekoče obvešča tudi ministra, pristojnega za finance.
Pred izvedbo postopka za pridobitev soglasja vlade mora predstojnik uporabnika posredovati ministru, pristojnemu za finance, naslednje podatke:
-
strategija in vizija pravne osebe v postopku privatizacije in strategija ter vizija kandidatov za strateškega partnerja,
-
informacijski memorandum in poročilo o skrbnem pregledu ter vrednotenje premoženja, ki se prodaja,
-
položaj pravne osebe v panogi,
-
podatke iz finančnih izkazov in kazalce poslovanja.
Podatke iz prejšnjega odstavka mora posredovati predstojnik uporabnika na zahtevo ministra, pristojnega za finance, kadarkoli v teku postopka prodaje, mora pa jih posredovati:
-
pred objavo javne ponudbe v primeru prodaje z metodo javne ponudbe,
-
preden pošlje predlog objave javne dražbe v soglasje vladi v primeru prodaje z javno dražbo,
-
pred sklenitvijo neposredne pogodbe v primeru prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Podatke mora predstojnik uporabnika posredovati v obsegu, kolikor se nanašajo na vrsto in značilnosti prodaje, metodo prodaje in fazo postopka prodaje.
17. člen
(tajnost podatkov in dokumentacija)
Člani komisije so dolžni kot uradno oziroma poslovno tajnost varovati vse podatke, s katerimi so se seznanili v zvezi s postopkom.
Varovanje tajnosti podatkov v skladu s to točko veže tudi vse druge osebe, ki so bile navzoče pri delu komisije oziroma so se na kakršenkoli način seznanile s tajnimi podatki v zvezi s postopkom prodaje.
Dokumentacijo v zvezi s prodajo mora tajnik komisije hraniti ločeno od ostalih listinskih dokumentov. Ob zaključku postopka prodaje komisija preda sistematično urejeno dokumentacijo v zvezi s prodajo premoženja uporabniku. Dokumentacija mora biti urejena tako, da jo je mogoče pregledovati po časovnem zaporedju, kot tudi po osnovnih vsebinskih sklopih, kot so na primer: zapisniki sej komisije, posamična pripravljalna dejanja, program prodaje in poročila uporabnikom, posamični postopki prodaje, pogodbe o prodaji, pogodbe s svetovalci in drugi stroški prodaje.
III. SKUPNE DOLOČBE O POSTOPKU PRODAJE
18. člen
(začetek in konec postopka)
Postopek prodaje finančnega premoženja se začne, ko je imenovana komisija.
Postopek prodaje se konča:
-
s prenosom lastninske pravice na finančnem premoženju, ki je predmet prodaje po posameznem programu, na kupca,
-
z dnem, ko na predlog komisije predstojnik uporabnika sprejme sklep o ustavitvi postopka prodaje, če z izbrano metodo prodaje ni mogoče prodati finančnega premoženja ali če med postopkom prodaje oceni, da ciljev posameznega programa prodaje ni mogoče realizirati,
19. člen
(posamezni program prodaje)
Prodaja finančnega premoženja se lahko izvede na podlagi sprejetega posameznega programa prodaje (v nadaljevanju: posamezni program). Posamezni program se lahko nanaša na enega ali več predmetov prodaje.
Posamezni program sprejme vlada na predlog uporabnika, pri čemer mora s posameznim programom razpolaganja na način, določen v poslovniku vlade, soglašati minister za finance.
Posameznega programa ni potrebno pripraviti, kadar je predmet prodaje finančno premoženje, katerega knjigovodska vrednost ne presega 20.000 eurov.
Če komisija med postopkom prodaje oceni, da je potrebno vsebino programa spremeniti oziroma dopolniti, predlaga uporabniku, da naj pripravi obrazložen predlog sprememb oziroma dopolnitev. Predlog sprememb oziroma dopolnitev lahko pripravi tudi komisija.