Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP) |...

5510. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP)

Na podlagi 7. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - odločba US, 56/99 - ZON, 67/02 - ZG-A in 110/02 - ZGO-1), četrtega odstavka 12. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04 in 120/06 - odločba US) ter v zvezi s 109. členom in drugim odstavkom 169.a člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. novembra 2007 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP)

1 UVOD

Nacionalni gozdni program (NGP) je temeljni strateški dokument, namenjen določitvi nacionalne politike trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi. Glavna načela NGP so usmerjena v ohranitev gozda ter zagotavljanje večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, socialni in gospodarski vidik. Na podlagi sedanjega stanja ter postavljenih ciljev vsebuje dolgoročno vizijo gospodarjenja, ki poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja opredeljuje povezave tudi s področja varstva okolja in ohranjanja narave, gospodarskih sektorjev, povezanih s predelavo lesa ter z vsemi drugimi, ki so interesno povezani z gozdom in gozdnim prostorom.

Nacionalni gozdni program pomeni tudi izvajanje Okoljskega akcijskega programa na nacionalni ravni, ki opredeljuje štiri prednostne naloge: podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, okolje in zdravje ter kakovost življenja, naravne vire in odpadke. Evropska tematska strategija trajnostne rabe in upravljanja naravnih virov prav tako predstavlja izhodišče za Nacionalni gozdni program, ki temelji na regionalnih značilnostih in ekosistemskem pristopu.

Gozd je v Republiki Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira.

Razumevanje naravnega razvoja gozda in uporaba njegovih zakonitosti pri gospodarjenju je osnova za ohranitev gozda in za njegov uspešni razvoj tudi v prihodnosti, ko se bodo pritiski nanj povečevali. Gozd je v Republiki Sloveniji izrednega okoljskega, ekosistemskega, biotskega, kulturnega, zgodovinskega, asociativnega, krajinskega in zdravstvenega pomena, zato je razumljivo in nujno, da država to bogastvo varuje.

Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi, za ekosistem, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kvalitetnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine.

Neprecenljiv je prispevek gozda k ugodnemu stanju okolja. Gozd v Republiki Sloveniji je, v nasprotju z gozdom v nekaterih drugih evropskih državah, med najpomembnejšimi ekosistemi, ki prispevajo k stabilnosti razmerja med antropogenim in naravnim okoljem v Republiki Sloveniji, in bistveno prispeva k okoljski zavesti.

S slabšanjem stabilnosti gozda se neposredno povečuje tudi nestabilnost v okolju, življenje za človeka, rastline in živali postaja manj pestro in prijazno ter ima negativne učinke na mnogih področjih. Zagotavljanje stabilnosti gozda in načrtovano usmerjanje njegovega razvoja je in mora ostati pomembna sestavina dolgoročnih ciljev Republike Slovenije.

Les je najpomembnejša obnovljiva surovina v naši državi. Čeprav so splošne koristi gozda pomembnejše, pa tudi njegov gospodarski pomen ni zanemarljiv. V prihodnosti bomo v slovenskem gozdu lahko posekali več ter hkrati zagotavljali njegovo trajno ohranitev in razvoj. Tradicija in znanje v našem gozdarstvu in lesni industriji lahko pomembno prispevata k oplemenitenju lesa iz našega gozda in trajno prispevata svoj delež k dodani vrednosti, ustvarjeni v državi. Gozd pomembno prispeva k socialni varnosti in kakovosti življenjske ravni podeželskega prebivalstva.

2 RAZLOGI ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA GOZDNEGA PROGRAMA

Osnovni razlog oziroma namen Nacionalnega gozdnega programa je usklajevanje z drugimi nacionalnimi politikami in mednarodnimi zavezami ter s tem podati prispevek pomembnega segmenta strategije trajnostnega razvoja v državi. Pričakovanja celotne družbe in lastnikov gozdov naraščajo, zato postaja usklajevanje mnogonamenske rabe gozda vedno občutljivejše.

Pripravo Nacionalnega gozdnega programa nam narekuje razvoj dogodkov tako v domačem kot v mednarodnem okolju.

Med razlogi znotraj Republike Slovenije so najpomembnejši naslednji:

-

uresničenje številnih nalog iz dosedanjega Programa razvoja gozdov v Republiki Sloveniji in pojav novih aktualnih nalog;

-

vključitev Republike Slovenije v Evropsko unijo s prilagoditvami zakonodaje;

-

spremembe zakonodaje na področju varstva okolja in ohranjanja narave;

-

razvoj družbe in temu ustrezno tudi predpisov na področju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz lastnine ter participacije javnosti pri upravljanju z dobrinami javnega pomena.

Najpomembnejši mednarodni razlogi pa so naslednji:

-

z resolucijo št. 1 Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi, ki je bila leta 2003 na Dunaju, je Nacionalni gozdni program opredeljen kot širok proces odločanja vseh zainteresiranih partnerjev na področju gozdarskih politik in strateških dokumentov, ki obravnavajo gozdove;

-

Nacionalnim gozdnim programom zagotavljamo uresničevanje zavez trajnostnega gospodarjenja in okoljskega pomena gozdov, ki jih je Republika Slovenija sprejela na globalni in regionalni ravni.

2.1

Pravna podlaga

Temeljna pravna podlaga za izdelavo Nacionalnega gozdnega programa sta Zakon o gozdovih ter Zakon o divjadi in lovstvu.

Zakon o gozdovih določa, da se z Nacionalnim gozdnim programom določijo nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov v Republiki Sloveniji ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da je Program upravljanja z divjadjo sestavni del Programa razvoja gozdov (Nacionalnega gozdnega programa), da se z njim določa strategija za usmerjanje razvoja populacij divjadi in ukrepanje v njihovem življenjskem okolju ter da je trajna podlaga za načrtovanje v lovskoupravljavskih območjih.

V nadaljevanju so navedeni tudi drugi zakoni in strateški dokumenti, ki vplivajo na vsebino Nacionalnega gozdnega programa, to so:

-

Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 - popravek, 45/04 - ZdZPKG),

-

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 - uradno prečiščeno besedilo),

-

Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07),

-

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 - odločba US, št. U-I-152/00-23, 41/04 - ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 - odločba US, št. U-I-1/03-15, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odločba US, št. U-I-150-04-19, 120/06 - odločba US, št. U-I-286/04-46),

-

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 - sklep US, št. U-I-51/06-5, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, št. U-I-51/06-10, 112/06 - odločba US, št. U-I-40/06-10),

-

Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06),

-

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01, 45/04 - ZdZPKG, 86/04, 61/06 - ZDru-1),

-

Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 - ZGO-1, 126/03 - ZVPOPKD).

Strateški dokumenti:

EU:

-

Šesti okoljski akcijski program Skupnosti (sklep št. 1600/2002/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, 22. julij 2002),

-

EU-tematska strategija rabe naravnih virov (2006/2210(INI)).

Nacionalni:

-

Nacionalni program varstva okolja (Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012, Uradni list RS, št. 2/06),

-

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04),

-

Nacionalni program za kulturo (Resolucija o nacionalnem programu za kulturo, Uradni list RS, št. 28/04),

-

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (Sklep Vlade RS št. 354-16/2001-1, 20. 12. 2001),

-

Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (Sklep Vlade RS št. 35405-4/2006/5, 4. 1. 2007),

-

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (Sklep Vlade RS št. 35405-3/2006, 20. 12. 2006).

2.2

Mednarodna izhodišča

Najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki so bili upoštevani pri izdelavi Nacionalnega gozdnega programa, so:

-

Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED, Rio de Janeiro, junij 1992),

-

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Uradni list RS, št. 59/95),

-

Konvencija o biološki raznovrstnosti (Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti, Uradni list RS, št. 30/96),

-

resolucije Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE) - Strasbourg 1990, Helsinki 1993, Lizbona 1998, Dunaj 2003,

-

Kjotski protokol (Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, Uradni list RS, št. 60/02),

-

Gozdarska strategija EU (UL C 56, 26. 2. 1999),

-

Akcijski načrt za EU za gozdove (COM(2006) 302 konč.),

-

zakonodaja EU:

-

Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic (UL L 103, 25. 4. 1979),

-

Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992),

-

Uredba Sveta in parlamenta EU 1698/05 za podporo razvoja podeželja iz sklada EU za podporo razvoja podeželja.

3 PROCES PRIPRAVE NACIONALNEGA GOZDNEGA PROGRAMA

Nacionalni gozdni program temelji predvsem na dialogu, usmerjenem v trajnostno gospodarjenje z gozdovi s številnimi deležniki. Da bi ustvarili ugodno javnopolitično, zakonodajno in institucionalno okolje, ki omogoča skladno rabo, varovanje in ohranjanje gozdov, smo pri nastajanju Nacionalnega gozdnega programa dosegli partnerstvo in sodelovanje pri postavljanju ciljev in prioritet. Dunajska resolucija št. 1 določa, da se "države podpisnice in Evropska skupnost zavezujejo za redno komuniciranje med gozdarskimi in drugimi ustreznimi področji zaradi boljše izmenjave informacij in posvetovanja". To moramo razumeti kot nujnost, da Nacionalni gozdni program ne nastaja v ozkih gozdarskih strokovnih krogih, ampak v sodelovanju z drugimi sektorji, povezanimi z gozdom in lesom. Obenem je izdelava Nacionalnega gozdnega programa priložnost, da široko slovensko javnost učinkovito obvestimo o pomenu gozdov in gozdarstva. Izvedbo medsektorskega sodelovanja in vključitev široke javnosti je treba načrtno organizirati.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je pobudnik priprave Nacionalnega gozdnega programa, je v letu 2005 imenovalo delovno skupino za izdelavo Nacionalnega gozdnega programa. Skupina je bila sestavljena iz 25 članov, predstavnikov različnih vladnih in nevladnih organizacij, povezanih z gozdom in gozdarstvom. Do vključno februarja 2006 je delovna skupina obravnavala posamezne vsebinske teme za pripravo Strategije razvoja podeželja, predstavitev ocene Programa razvoja gozdov Republike Slovenije iz leta 1996 ter določila vsebinske teme Nacionalnega gozdnega programa in njihove nosilce.

3.1

Komunikacijski načrt

V februarju 2006 je MKGP oblikovalo delovno skupino za izdelavo komunikacijskega načrta za Nacionalni gozdni program, ki jo sestavljajo predstavniki MKGP, Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.

Z določitvijo delovne skupine je MKGP sklenilo, da je izdelava in izvedba komunikacijskega načrta timsko delo. Naloge delovne skupine so bile:

-

izdelava komunikacijskega načrta za Nacionalni gozdni program s finančnim in terminskim planom,

-

izvedba obveščanja javnosti in popularizacije Nacionalnega gozdnega programa,

-

organizacija participacijskega procesa,

-

nadzor nad moderatorsko izvedbo participacijskega procesa,

-

poročilo o izvedbi komunikacijskega načrta za Nacionalni gozdni program.

3.2

Izvedba participacije

Zveza gozdarskih društev Slovenije je v sklopu priprave Nacionalnega gozdnega programa izvedla pet delavnic v času od 11. do 23. maja 2006. Delavnice so bile organizirane po posameznih vsebinskih sklopih, ki jih je predhodno določila delovna skupina. Za vsak vsebinski sklop je bil določen nosilec, ki je z izvedbo participacijskega procesa poskušal opredeliti stanje, trende in razvojne perspektive.

Preglednica 1: Vsebinski sklopi

+--------------------------+----------------+------------------+
|      Vsebinski sklop     |      Datum     |     Število      |
|                          |                |   udeležencev    |
+--------------------------+----------------+------------------+
|okoljski vidik            |   11. 5. 2006 |        34        |
+--------------------------+----------------+------------------+
|gospodarski vidik         |   15. 5. 2006 |        45        |
+--------------------------+----------------+------------------+
|družbeni vidik            |   16. 5. 2006 |        25        |
+--------------------------+----------------+------------------+
|izobraževanje,            |   18. 5. 2006 |        26        |
|usposabljanje in raziskave|                |                  |
+--------------------------+----------------+------------------+
|trajnostno gozdarstvo     |   23. 5. 2006 |        61        |
+--------------------------+----------------+------------------+
|Skupaj                    |                |       191        |
+--------------------------+----------------+------------------+

V okviru komunikacijskega načrta so bili v participacijski proces pri izdelavi Nacionalnega gozdnega programa povabljeni organizacije in ustanove ter mediji in najširša slovenska javnost. Glavne interesne skupine so bile določene po naslednjih skupinah:

-

vladne in druge državne organizacije,

-

politične stranke (zlasti ekološki forumi političnih strank),

-

zbornice in gospodarske družbe (gozdna gospodarstva, gozdarske zadruge, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije),

-

nevladne organizacije,

-

posamezniki (ugledni znanstveniki in kulturni delavci, posamezni lastniki velike gozdne posesti).

Da bi se vključila najširša javnost, so bili poleg delavnic organizirani tudi območni forumi v vseh 14 gozdnogospodarskih območjih. Območne forume je organizirala Zveza gozdarskih društev, izvedba pa je potekala v sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vabljeni so bili različne lokalne interesne skupnosti in predstavniki lokalnih oblasti, vseh 14 forumov se je skupaj udeležilo 491 udeležencev. Aktualne informacije o poteku procesa priprave Nacionalnega gozdnega programa so bile objavljene tudi na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so lahko posamezniki ves čas posredovali svoje pripombe in predloge.

4 VIZIJA IN TEMELJNI CILJI NACIONALNEGA GOZDNEGA PROGRAMA

Vizija

-

Trajnostni razvoj gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti ter vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij zagotavljati s sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem.

-

Trajni prispevek gozdov h gospodarskemu razvoju družbe, še posebno podeželja, s pridobivanjem in rabo gozdnih dobrin, ki bosta prilagojena njihovi trajni obnovljivosti.

-

Trajni prispevek gozdov k zdravemu življenjskemu okolju in socialnemu razvoju družbe.

Slogan

Gozdovi za prihodnost.

Temeljni cilji Nacionalnega gozdnega programa

-

Trajnostni razvoj gozda kot ekosistema v smislu njegove biotske raznovrstnosti ter vseh njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.

-

Ohranitev in razvoj populacij prostoživečih živali in njihovega okolja.

-

Trajnostna raba vseh materialnih danosti gozda za lastnika, razvoj podeželja in vso družbo.

-

Trajnostno upravljanje z divjadjo.

-

Učinkovit sistem komuniciranja z lastniki gozdov in javnostmi, ki zagotavlja uspešno usmerjanje razvoja gozdov.

-

Ugodno javnopolitično, zakonodajno in institucionalno okolje, ki bo podprlo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihovo večnamensko rabo.

5 SLOVENSKI GOZD IN TRAJNOSTNO GOZDARSTVO

5.1

Stanje gozdov

Gospodarjenje z gozdovi v Republiki Sloveniji se je izvajalo in se izvaja na načelih trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov ter načrtnosti dela z njimi, ki zagotavljajo trajno ohranjanje gozdov in vseh njegovih funkcij. Pridobivanje lesa in drugih gozdnih dobrin ter raba gozda morata biti skladna s potenciali in kapacitetami gozdov, ki jih določa naravni razvoj gozdnih združb. Temu so prilagojeni gozdnogojitveni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje naravne sestave gozdnih življenjskih združb in njihovo biotsko raznovrstnost ter krepijo vsestransko odpornost gozdov in njihovo sposobnost uresničevanja proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, pri razvoju katerega ima Republika Slovenija vlogo enega od pionirjev, je ena redkih dejavnosti, ki organsko povezuje gospodarsko dejavnost z ohranjanjem narave. Tako gospodarjenje z gozdovi je strokovno zahtevno, zato morajo biti vsi ukrepi v gozdovih skrbno načrtovani. S sistemom prostorskega načrtovanja, v katerem se določa namenska raba zemljišč, so gozdovi vključeni v prostorske načrte na nacionalni in lokalni ravni. Za upravljanje z gozdovi kot naravnim virom je razvit sistem gozdnogospodarskega načrtovanja.

Površina gozdov se v Republiki Sloveniji že 130 let nenehno povečuje. Trend spreminjanja pa ni enak v vsej Republiki Sloveniji. Površina gozdov se povečuje tam, kjer je gozdov z vidika krajinske pestrosti že zdaj veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor, ki postopno, kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov, vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov.

Preglednica 2: Spreminjanje površine gozdov v Republiki Sloveniji v obdobju 1875-2005

+-----------+-----+------+-----+------+-----+------+-----+-----+
|   Leto    |1875 | 1947 |1961 | 1970 | 1980| 1990 |2002 |2005 |
+-----------+-----+------+-----+------+-----+------+-----+-----+
|Površina   | 737 | 879 | 961 | 1026 | 1045| 1072 |1202 |1217 |
|gozdov     |     |      |     |      |     |      |     |     |
|(v 000 ha) |     |      |     |      |     |      |     |     |
+-----------+-----+------+-----+------+-----+------+-----+-----+
|Gozdnatost |36,4 | 43,4 |47,4 | 50,6 | 51,5| 52,9 |59,3 |59,8 |
|(v %)      |     |      |     |      |     |      |     |     |
+-----------+-----+------+-----+------+-----+------+-----+-----+

Vir: Program razvoja gozdov v Sloveniji, evidenca dejanske rabe zemljišč

Lesna zaloga in prirastek slovenskih gozdov naraščata že več kot 50 let. Povprečna lesna zaloga vseh gozdov presega 257 m3/ha, v gospodarskih gozdovih (večnamenskih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) pa dosega že 280 m3/ha. Z načrtnim gospodarjenjem z gozdovi smo se približali optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša 320-330 m3/ha, za njeno doseganje pa bo treba še naprej zmerno in selektivno akumulirati prirastek.

Preglednica 3: Gibanje lesne zaloge in letnega prirastka lesa v gozdovih v obdobju 1947-2005

+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
| Leto | 1947 | 1956 | 1961 | 1970 | 1980 | 1990 | 2000 | 2005 |
+------------------------------------------------------------------------+
|Lesna zaloga v 000 m3                                                   |
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|iglavci | 59.800| 63.819| 87.263| 98.223|104.913|107.860|127.822|141.771|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|listavci| 51.000| 51.461| 62.784| 77.761| 89.044| 99.392|138.882|159.517|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|Skupaj |110.800|115.280|150.047|175.984|193.957|207.252|266.704|300.795|
+------------------------------------------------------------------------+
|Struktura lesne zaloge (v %)                                            |
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|iglavci |     54|     55|     58|     56|     54|     52|     48|     47|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|listavci|     46|     45|     42|     44|     46|     48|     52|     53|
+------------------------------------------------------------------------+
|Letni prirastek v 000 m3                                                |
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|iglavci | 1.500|    147| 1.972| 2.373| 2.556| 2.615| 3.106| 3.352|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|listavci| 1.214| 1.146| 1.400| 1.810| 2.365| 2.686| 3.736| 4.217|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|Skupaj | 2.714| 2.617| 3.372| 4.183| 4.921| 5.301| 6.931| 7.569|
+------------------------------------------------------------------------+
|Delež letnega prirastka glede na lesno zalogo (v %)                     |
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|iglavci |   2,51|   2,30|   2,26|   2,42|   2,44|   2,42|   2,43|   2,36|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+
|listavci|   2,38|   2,23|   2,23|   2,33|   2,66|   2,70|   2,69|   2,64|
+--------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+-------+

Vir: Program razvoja gozdov v Republiki Sloveniji, gozdnogospodarski načrti

Lastniška struktura gozdov je naslednja (podatki iz gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 2001-2010): zasebni gozdovi fizičnih oseb - 71 odstotkov, zasebni gozdovi pravnih oseb - 1 odstotek, državni gozdovi - 26 odstotkov in občinski gozdovi - 2 odstotka. Pričakuje se, da bo po končani denacionalizaciji v državni lasti ostalo le še okrog 20 odstotkov gozdov, kar Republiko Slovenijo uvršča med evropske države z najnižjim deležem državnih gozdov.

Zasebna gozdna posest je v povprečju majhna, znaša le 2,6 ha, praviloma je razdeljena še v več prostorsko ločenih parcel. Velikost posesti se v procesu dedovanja še zmanjšuje. To otežuje gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in zmanjšuje interes lastnikov za gospodarjenje z gozdovi. V gozdovih drobne posesti pogosto prihaja do izostanka nege mlajših razvojnih faz ter s tem vzgoje stabilnega in kakovostnega gozda.

Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč še ni dovolj izkoriščena, lesna zaloga gozdov je še vedno za približno 15 odstotkov nižja od optimalne. V zasebnih gozdovih je v povprečju posekano le 60 odstotkov lesa, ki ga je po gozdnogospodarskih načrtih možno posekati. Do tega odstopanja prihaja tudi zaradi previsokih stroškov gospodarjenja z gozdovi, ki so predvsem rezultat nizke gostote gozdnih prometnic, visokih stroškov sečnje in spravila zaradi razdrobljene gozdne posesti ter dolgotrajne stagnacije cen gozdnih lesnih sortimentov.

Ohranjenost gozdov je dobra; gozdovi so ohranjeni tako glede njihove vegetacije kot tudi glede njihovega živalskega sveta. Dobro ohranjenost in večfunkcionalnost gozdov potrjuje tudi dejstvo, da predstavljajo gozdovi velik delež od 35,5 odstotka slovenskega ozemlja, vključenega v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. V Republiki Sloveniji je 11 gozdnih habitatnih tipov s seznama evropskih ogroženih habitatnih tipov, določenih po direktivi o habitatih, v ugodnem stanju in že dosegajo cilje po direktivi o habitatih. Pomembno je, da se ti prioritetni cilji Evropske unije na področju narave še nadalje upoštevajo pri vseh ukrepih, ki izhajajo iz Nacionalnega gozdnega programa.

Gozdovi, ki so izjemno pomembni za varovanje zemljišč pred usadi, izpiranjem in krušenjem, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru in ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje voda, gozdovi blizu zgornje gozdne meje in na zelo strmih pobočjih ter v nekaterih območjih z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo ter pomembni ostanki gozdov v kmetijski krajini so opredeljeni kot varovalni gozdovi (100.750 ha). Ti varujejo in ohranjajo ekološko ravnovesje tam, kjer je še posebej občutljivo in ogroženo. V varovalnih gozdovih je gospodarjenje usmerjeno h krepitvi njihove varovalne oziroma biotopske funkcije.

V Republiki Sloveniji je 9.630 ha gozdov razglašenih za gozdne rezervate, kjer so gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdni rezervati prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti v gozdovih ter omogočajo študij naravnega razvoja gozdov.

Les kot pomemben obnovljiv naravni vir že od nekdaj prispeva k razvoju industrije in vsega gospodarstva v Republiki Sloveniji, še posebej na podeželju. Zato je za nadaljnji razvoj gospodarstva pomembna povezanost gozdarstva in lesarstva z namenom zagotavljanja predelave lesa in dodane vrednosti v domačem okolju. Ker je les energetsko najvarčnejša surovina, gozd in trajno vgrajen les pa sta pomembna dejavnika za vezavo ogljika (ponor ogljika), pomeni to tudi prispevek k smotrni rabi energije in čistemu okolju.

H gospodarstvu, zlasti podeželja, pomembno prispeva tudi trajnostno upravljanje z divjadjo, saj je lov v povezavi s turizmom pomemben vir dohodka na podeželju. Lov kot oblika rekreacije pritegne goste, ki so ob lovu tudi porabniki vrste drugih turističnih ponudb, divjačina pa pomeni popestritev jedilnika in tudi turistične ponudbe. Divjad pritegne tudi druge turiste, ki jo želijo le opazovati ali fotografirati.

Zaradi zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij imajo tudi zasebni gozdovi javni pomen, zato država zanje uveljavlja posebno pravno ureditev (varstvo), financira javno gozdarsko službo in lastnikom gozdov tudi prispeva k stroškom gospodarjenja z gozdovi.

Kjer je posebej izražena potreba po krepitvi neproizvodnih funkcij gozdov, zlasti v varovalnih gozdovih, v gozdovih s poudarjeno zaščitno funkcijo (varovanje infrastrukturnih in drugih objektov), v primestnih gozdovih in gozdovih blizu turističnih objektov, je nujno povečati delež javnih gozdov (v lasti države, občin).

V preglednici 4 so navedeni aktualni podatki o obsegu del v gozdovih in proračunskih sredstvih za njihovo izvedbo. Možni posek in količine potrebnih gozdnogojitvenih del so povzeti po gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih območij (GGO) za obdobje 2001-2010, porabljena sredstva državnega proračuna in višina izplačanih subvencij na podlagi Enotnega programskega dokumenta (polovico iz sredstev RS, polovico iz skladov EU) se nanašajo na leto 2005.

5.2

Ocena razvojnih možnosti

Gospodarjenje z gozdovi v Republiki Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov ter načrtnosti dela z njimi. Usmerjanje razvoja gozdov, ki zagotavlja ohranitev in krepitev gozdnih ekosistemov ter upoštevanje številnih funkcij gozdov, je strokovno zahtevno delo, zato mora biti nujno načrtno in mora biti zaupano strokovno dobro usposobljeni javni gozdarski službi. Ta mora v sodelovanju z lastniki gozdov ter ob upoštevanju njihovih potreb in interesov določiti optimalne gozdnogospodarske ukrepe.

Razvojne možnosti se kažejo v nadaljnji krepitvi gozdov, da bodo še naprej lahko opravljali številne funkcije.

Z vidika zagotavljanja ekoloških funkcij pomeni navedeno predvsem dosledno upoštevanje režimov v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, upoštevanje usmeritev za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov, vrst in njihovih habitatov v območjih Natura 2000 in zunaj njih ter upoštevanje ekoloških funkcij pri gospodarjenju z gozdovi v vseh gospodarskih gozdovih.

Trajnostnemu, sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi ustrezajo malopovršinski sistemi gospodarjenja, ki omogočajo prožno prilagajanje gozdnogojitvenih ukrepov rastiščnim razmeram in naravnim razvojnim težnjam gozdov. Pri tem je osnovna pozornost usmerjena k zagotavljanju naravne vrstne strukture gozdnega drevja in naravni pestrosti vsega gozdnega ekosistema. Gospodarska vrednost gozda se krepi z nego gozdnih sestojev, s katero pospešujemo razvoj vitalnejšega in bolj kakovostnega drevja v celotnem obdobju gozdnih sestojev.

Z vidika zagotavljanja večjih gospodarskih učinkov od gozdov je mogoče razvojne možnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi izkoristiti predvsem z nadaljnjim povečevanjem lesne zaloge in s tem tudi prirastka lesa, optimiziranjem infrastrukture (omrežja gozdnih prometnic ipd.), načrtovanjem možnega poseka, kot ga gozdovi ob potrebni akumulaciji prirastka lesa zmorejo, ter realiziranjem sečenj, ki jih omogočajo gozdnogospodarski načrti. Razvojne možnosti je treba izkoristiti tudi z aktivnejšim vključevanjem lastnikov gozdov v procese načrtovanja razvoja gozdov, predvsem pa s strokovnim, načrtnim in aktivnejšim spodbujanjem lastnikov gozdov za gospodarjenje. K povečanju gospodarskih učinkov gozdov je mogoče prispevati tudi z večjo izrabo gozdov za druge dejavnosti (lovstvo, čebelarstvo, nabiranje plodov in drugih materialnih dobrin gozda, turizem in rekreacija idr.), posredno pa tudi z oplemenitenjem oziroma nadaljnjo predelavo dobrin iz gozda.

Na večini gozdnih rastišč v Republiki Sloveniji je mogoče vzgojiti drevesa z zelo kakovostnim lesom. Ker je vzgoja kakovostnih dreves dohodkovno daleč najdonosnejša in je mogoča ob sočasnem zagotavljanju drugih funkcij gozdov, ima gospodarjenje z gozdovi pri nas za cilj kakovostno proizvodnjo lesa, ki ga zaradi zagotavljanja sonaravnosti gozdov uresničujemo z naravnim obnavljanjem gozdov, s potrebno nego v vseh razvojnih obdobjih gozdnih sestojev ter z malopovršinskimi posegi v sestoje.

Na področju socialnih funkcij gozdov in njihovih drugih družbenih vidikov je mogoče razvojne možnosti izkoristiti z vsemi ukrepi, ki ohranjajo in krepijo gozdni ekosistem in ekološko ravnotežje v krajini, ter z vsemi ukrepi, s katerimi povečujemo gospodarske učinke gozdov. Z določenimi specifičnimi ukrepi prispevamo na primer tudi k estetskim učinkom gozda in krajine, k poučni funkciji gozda in k njegovi obrambni funkciji, ki jih prav tako uvrščamo med socialne funkcije gozdov.

5.3

Cilji, usmeritve in indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi

Cilj 1: Ekosistemski pristop in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biotske raznovrstnosti ter vseh njihovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.

Usmeritev 1: Ohranjati in vzpostavljati je treba naravne sestave gozdnih življenjskih združb, vključno z naravnemu razvoju povsem prepuščenimi površinami gozda, ter ohranjati vodne in druge negozdne naravne ekosisteme v gozdu.

Usmeritev 2: Z gozdnogojitvenimi in gozdnovarstvenimi ukrepi je treba krepiti vsestransko odpornost gozdov, kakovost drevja in sposobnost gozdov za opravljanje funkcij.

Usmeritev 3: Zmožnostim gozdov prilagoditi načrtovan možni posek ter obseg sečenj in pridobivanja drugih gozdnih dobrin.

Usmeritev 4: Večnamensko rabo gozda uskladiti z dejanskim stanjem in funkcijami gozdov ter zagotoviti trajnostno delovanje gozdnega ekosistema.

Indikatorji: površina gozdov; lesna zaloga; prirastek in posek; drevesna sestava; struktura gozdov po ohranjenosti; delež gozdov z izdelanimi gozdnogospodarskimi načrti; površina gozdov, dostopnih za rekreacijo; poškodovanost gozdov; stopnja negovanosti.

Cilj 2: Ohraniti naravno okolje in ekološko ravnovesje v krajini.

Usmeritev 1: Ohraniti primerno gozdnatost v vseh slovenskih krajinah.

Usmeritev 2: Preprečiti drobljenje gozdnih površin.

Usmeritev 3: Ohranjati in osnovati skupine drevja, posamezna drevesa, obvodno gozdno rastje, protivetrne pasove in omejke zunaj gozda.

Usmeritev 4: Zagotoviti dovolj gozdov, prepuščenih povsem naravnemu razvoju (gozdni rezervati, ekocelice).

Indikatorji: površina gozdov v varovanih območjih; površina gozdov v ekološko pomembnih območjih; struktura gozdov po ohranjenosti; površina zavarovanih gozdov; krajinski vzorec.

6 OKOLJSKI VIDIK GOZDOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

6.1

Stanje

6.1.1

Gozdovi in ohranjanje narave

Gozd je bogat z različnimi življenjskimi združbami, v njem imajo številni organizmi svoj življenjski prostor - tudi v mrtvem lesu, v tleh, v stoječih vodah in gozdnih potokih, v stenah, breznih in drugih posebnih življenjskih okoljih, ki v gozdu povečujejo biotsko raznovrstnost.

Velika biotska raznovrstnost slovenskih gozdov je posledica zelo raznolikega podnebja, matične podlage in reliefa. Republika Slovenija leži na stičišču submediteranskega in celinskega podnebja, na velikih nadmorskih višinah pa obe prehajata v podnebje visokogorja.

Med matičnimi kamninami prevladujejo karbonati, vendar so dobro zastopane tudi zmerno kisle in ekstremno kisle matične podlage. Biotska raznovrstnost na ekosistemski, vrstni in genski ravni je še posebej velika v ohranjenih sonaravnih gozdovih, ki v Republiki Sloveniji prevladujejo.

&fbco;binary entityId="aded7da47-45a8-48f8-a228-9f173a87dea8" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="afe6c43d6-90c9-4b2d-8f29-f78ac2de5a8a" type="jpg"&fbcc;

Omrežje Natura 2000 zajema 35,5 odstotka ozemlja Republike Slovenije. Kar 71 odstotkov površin območij tega omrežja pokriva gozd, 50 odstotkov vseh gozdov je uvrščenih v Naturo 2000 zaradi pomena posameznih habitatnih tipov in vrst, ki so v evropskem merilu redki in ogroženi. Na teh območjih je Republika Slovenija obvezana zagotavljati ugodno ohranitveno stanje v 11 evropsko pomembnih gozdnih habitatnih tipih ter za gozdne rastline in živali evropsko pomembnih vrst.

Gozdovi so bogati z naravnimi vrednotami. V slovenskih gozdovih je evidentiranih 8876 naravnih vrednot, njihovo strukturo po zvrsteh prikazuje preglednica 5.

Preglednica 5: Naravne vrednote v gozdovih Republike Slovenije po zvrsteh naravnih vrednot

+---------------------------------------------+----------------+
|           Zvrsti naravnih vrednot           |     Število    |
|             v gozdovih Slovenije            |                |
+---------------------------------------------+----------------+
|botanična                                    |              71|
+---------------------------------------------+----------------+
|drevesna                                     |             530|
+---------------------------------------------+----------------+
|ekosistemska                                 |             190|
+---------------------------------------------+----------------+
|geološka                                     |             194|
+---------------------------------------------+----------------+
|površinska geomorfološka                     |             288|
+---------------------------------------------+----------------+
|podzemeljska geomorfološka - jame            |            6339|
+---------------------------------------------+----------------+
|hidrološka                                   |             178|
+---------------------------------------------+----------------+
|oblikovana narava                            |              10|
+---------------------------------------------+----------------+
|zoološka                                     |               8|
+---------------------------------------------+----------------+
|naravne vrednote - več zvrsti                |            1068|
+---------------------------------------------+----------------+
|Skupaj                                       |            8876|
+---------------------------------------------+----------------+

Vir: Grafični sloj naravnih vrednot in jam po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 70/06) in območje gozda iz Dejanske rabe kmetijskih zemljišč 2005 (MKGP)

Vrstna in populacijska pestrost avtohtonih prostoživečih živali, pestrost njihovega genetskega fonda in njihovega življenjskega okolja so izjemne vrednote in pomembno naravno bogastvo Republike Slovenije. Prostoživeče živali so javna dobrina in last države, zato je ohranitev avtohtonih vrst prostoživečih živali in njihovega naravnega okolja v nacionalnem interesu. Pri tem sta populacija vsake vrste prostoživeče živali in njen življenjski prostor neločljivo povezana, zato mora biti njuno obravnavanje celovito. Posebna pozornost se namenja velikim zverem (medvedu, volku in risu), ki so bile v preteklosti iztrebljene v večini evropskih držav. V Republiki Sloveniji se je to zgodilo z risom, zato je bil ponovno naseljen. Danes je Republika Slovenija ena redkih držav v Evropi, ki ohranja stabilne populacije velikih zveri, tudi zaradi dejavnosti na področju spodbujanja sobivanja človeka z velikim zvermi. S stalnim monitoringom ugotavljamo, da so populacije divjadi in velikih zveri ter nekaterih drugih zavarovanih živalskih vrst v naši krajini stabilne in vitalne. Upravljanje z njimi je mogoče le izjemoma na podlagi 16. člena Direktive o habitatih, in temu je treba nameniti še več pozornosti.

Ker so različni pritiski civilizacije v kulturni krajini okrnili naravne samoregulacijske mehanizme, s katerimi naravni ekosistemi vzdržujejo naravno dinamično ravnovesje med svojimi sestavnimi deli, so nekatere živalske vrste opredeljene kot lovne oziroma imajo status divjadi. Danes je v Republiki Sloveniji lovnih 23 vrst prostoživečih živali, od tega 6 vrst ptic. Izpostaviti je treba, da so nekatere izmed teh vrst kljub dovoljenemu lovu lokalno preštevilčne do te mere, da povzročajo škodo na kmetijskih kulturah in v gozdovih.

Preglednica 6: Ocena deležev škode na kmetijskih kulturah, pridelkih in domačih živalih, ki so jih povzročile prostoživeče živali v obdobju 1995-2005 (v %)

+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|   Vrsta    |1996|1997|1998|1999|2000|2001|2002|2003|2004|2005|
|prostoživeče|    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
| živali    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|divji       | 43 | 45 | 30 | 42 | 42 | 44 | 40 | 50 | 40 | 44 |
|prašič      |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|druga       | 36 | 26 | 25 | 18 | 32 | 23 | 18 | 22 | 28 | 17 |
|parkljasta |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
|divjad      |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|zveri       | 21 | 24 | 37 | 37 | 25 | 30 | 40 | 26 | 30 | 36 |
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|druge       | - | 5 | 8 | 3 | 1 | 3 | 2 | 2 | 2 | 3 |
|živali      |    |    |    |    |    |    |    |    |    |    |
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+
|SKUPAJ      | 100| 100| 100| 100| 100| 100| 100| 100| 100| 100|
+------------+----+----+----+----+----+----+----+----+----+----+

Vir: ZGS

V odnosu do gozda preštevilčne populacije povzročajo predvsem čezmerno poškodovanost gozdnega mladja, kar je pomemben kazalnik usklajenosti med rastlinsko in živalsko komponento gozda.

&fbco;binary entityId="aedf43684-cfd9-43e8-8c1e-8a8dda515ced" type="jpg"&fbcc;

Za usmerjanje in izvajanje upravljanja populacij divjadi ter za njihovo usklajevanje z okoljem so pomembna biomeliorativna in biotehnična dela v življenjskem okolju prostoživečih živali. Zato država iz proračuna namenja sredstva za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali, na primer: vzdrževanje grmišč in remiz, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, vzdrževanje vodnih virov, sadnja in vzdrževanje plodonosnih vrst dreves in grmovnic, postavitev in vzdrževanje gnezdnic. S strokovno pravilnimi in ob pravem času izvedenimi deli v gozdovih se lahko namreč znatno prispeva k izboljšanju življenjskega okolja prostoživečih živali, to pa je še posebej pomembno za ohranitev redkih in ogroženih vrst.

Gozdovi pokrivajo okoli 60 odstotkov površine Republike Slovenije. Zaradi velikega deleža gozdov v krajini in njihovega pomena za delovanje krajine so gozdovi bistveni gradnik slovenske krajine. V Republiki Sloveniji sočasno potekata dva nasprotujoča si procesa:

-

zaraščanje negozdnih zemljišč, v največji meri kot posledica opuščene kmetijske rabe v manj razvitih in manj poseljenih predelih, in

-

proces fragmentacije gozda (zmanjšanje površinskega in funkcionalnega deleža gozda) zaradi vpliva kmetijstva, gospodarske infrastrukture, poselitve in drugih dejavnosti.

Fragmentacija je še posebej izrazita v kmetijskih in primestnih krajinah in okoli prometnega križa, kjer že primanjkuje gozda kot nosilca krajinske infrastrukture. Tako v teh primerih prihaja do različnih motenj pri delovanju krajine (hitrejši pretok snovi in energije, večja snovna in energetska odprtost, zmanjšanje količine organskih snovi, spreminjanje in devastiranje habitatov, kar ima za posledico zmanjševanje biotske raznovrstnosti avtohtonih vrst).

&fbco;binary entityId="a44f0f539-ae4e-4c33-8c9a-63aeeeeb885e" type="jpg"&fbcc;

6.1.2

Gozdovi in podnebne spremembe

Gozdovi prispevajo k ponoru toplogrednih plinov iz atmosfere in s tem k ugodnejši nacionalni bilanci ogljika na tri načine:

-

v organski snovi (nadzemna in podzemna) v gozdu se akumulira CO(2),

-

z uporabo lesa v energetske namene zmanjšujemo porabo fosilnih goriv,

-

raba lesa kot materiala (skladiščenje ogljika za čas trajanja lesnega izdelka).

Procesa, ki vplivata na ugodnejšo bilanco ogljika v Republiki Sloveniji, sta povečevanje lesnih zalog v gozdovih in zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč. Kjotski protokol uveljavlja mehanizme, ki priznajo gozdovom le omejen ponor CO(2). Zaradi povečevanja lesnih zalog kot posledice načrtnega gospodarjenja z gozdovi lahko uveljavljamo letni ponor v višini 1,3 Mt CO(2) oziroma 0,36 Mt C. Za letno dokazovanje priznanega ponora 1,3 Mt CO(2) zaradi gospodarjenja z gozdovi moramo letno akumulirati vsaj 1 milijon m3 lesa, dejansko pa je trenutna (leta 2006) ocena akumulacije prirastka lesa 3,8 milijona m3/leto. Po podatkih Nacionalnega poročila o Emisijah in ponorih za Republiko Slovenijo za leto 2005 (SLOVENIA'S NATIONAL INVENTORY REPORT 2005 - Submission under the United Nations Framework Convention on Climate Change 2005) je ponor zaradi povečevanja lesnih zalog oziroma akumulacije letnega prirastka v gozdovih 5,43 Mt CO(2). Ponor CO(2) na površinah v zaraščanju lahko prispeva dodatnih 5 odstotkov, akumulacija CO(2) v lesnih izdelkih pa še dodatnih 5 odstotkov. Skupna zaloga ogljika v nadzemni in podzemni lesni biomasi slovenskih gozdov je po oceni GIS 110 Mt ogljika, v tleh pa ga je skoraj še enkrat toliko.

Les je v Republiki Sloveniji tradicionalno pomemben vir energije, saj se z njim ogreva več kot 30 odstotkov vseh stanovanj. Kot lesno gorivo še vedno prevladujejo drva, v zadnjih letih pa se hitro uveljavljajo tudi lesni sekanci in peleti. Trg z vsemi oblikami lesnega goriva se v Republiki Sloveniji hitro razvija. K temu trendu je veliko pripomogla tudi država z uvajanjem sistema sofinanciranja začetnih investicij v sodobne kotle za centralno ogrevanje in s podporo promocijskim projektom. Z uveljavljenjem sodobnih tehnologij se je povečalo tudi povpraševanje po lesu za energijo.

Les je široko uporabna surovina za pohištvo, talne in stenske obloge, za stanovanjske stavbe in druge objekte ter za stavbno pohištvo in različne druge izdelke, vendar pa je pri nas še vedno premalo uporabljen. Z uporabo lesa kot gradiva, ki zahteva za pridobivanje in obdelavo, glede na druga gradiva, sorazmerno zelo malo energije, prihranimo energijo in tako posredno zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov. Z vgradnjo lesa v izdelke in stavbe podaljšujemo skladiščenje ogljika za čas trajanja izdelkov oziroma lesenih delov stavb. Če tak les nato uporabimo še v energetske namene, je z vidika emisij toplogrednih plinov kar najbolje izkoriščen. Po podatkih iz bilance okroglega lesa (izračun GIS 2006) za Republiko Slovenijo so v predelovalnih dejavnostih v letu 2004 porabili 2.090.000 m3 okroglega lesa, od tega 70 odstotkov iglavcev. Fizične osebe (gospodinjstva) so porabile skupno 1.159.000 m3, pri tem so prevladovali listavci (76 odstotkov skupne rabe). Raba okroglega lesa v večjih energetskih sistemih je zanemarljiva, saj predstavlja manj kot 1 odstotek celotne rabe. Največji porabnik okroglega lesa med predelovanimi dejavnostmi je proizvodnja žaganega lesa. Gospodinjstva večino lesa uporabijo v energetske namene.

6.1.3

Varovalni pomen gozdov

Republika Slovenija je reliefno zelo razgibana. Gozdovi poraščajo kar tri četrtine površine, kjer so nakloni terena večji kot 20 odstotkov, in kar 90 odstotkov površine, kjer je naklon terena večji kot 35 odstotkov. V Republiki Sloveniji je opaziti erozijske pojave na površini 9000 km2, močnejši erozijski pojavi pa so navzoči na hudourniških območjih s skupno površino 4900 km2, z več kot 10.000 km hudourniških strug.

Gozd uravnava vodni odtok z blaženjem erozijske moči dežnih kapljic ter z veliko infiltracijsko in zadrževalno sposobnostjo gozdnih tal za vodo. Hidrološka vloga gozda je v Republiki Sloveniji še posebej pomembna zaradi reliefnih razmer in velike količine padavin v gorskem svetu, ki je med najbolj namočenimi v vsem alpskem loku. Razmerja med največjimi in najmanjšimi letnimi odtoki slovenskih vodotokov kažejo, da ima večina naših vodotokov hudourniški značaj. Brez gozda bi bil ta značaj zelo okrepljen. Zaradi visoke zadrževalne in filtracijske sposobnosti gozdnih tal so gozdovi izrednega pomena tudi za ohranitev virov čiste pitne vode.

V gozdu so podnebni ekstremi znatno ublaženi glede na podnebje zunaj gozda. Z izmenjavo zraka z okolico, z zasenčenjem in oviranjem vetra pri tleh gozd zmanjšuje podnebne ekstreme tudi v svoji okolici. V gozd se odlagajo različni delci iz onesnaženega zraka, zato gozd deluje kot filter, kar je še posebej pomembno v okolici večjih virov onesnaženja zraka (Zasavje, Velenje, Mežica). V okolici zdravilišč gozd prispeva h kakovosti zraka še z bogatenjem zraka s kisikom.

6.1.4

Ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdov

Pozitivne učinke gozdov na okolje ogrožajo oziroma zmanjšujejo vsi dejavniki, ki negativno vplivajo na njihovo funkcioniranje in stabilnost ali jih neposredno poškodujejo.

Kot osnovni kazalnik za oceno zdravstvenega stanja oziroma vitalnosti drevesa se uporablja osutost, ki izraža okularno ocenjen delež (v odstotkih) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) v primerjavi z namišljenim normalnim drevesom istega socialnega položaja, iste drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjuje se na 5 odstotkov natančno. Za poškodovano štejemo tisto drevo, katerega stopnja osutosti je višja od 25 odstotkov.

Ob tem je treba opozoriti, da je škodljivost številnih abiotskih in biotskih dejavnikov pogosto povezana tudi s človekovo dejavnostjo. Obseg sanitarno-varstvenih sečenj je lahko dober pokazatelj negativnega delovanja različnih abiotskih ali biotskih dejavnikov in ga za obdobje 1994-2005 prikazuje slika 6.

&fbco;binary entityId="a7cd470e5-322c-46d0-808e-a5ad4c1868f0" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="a2e0442b4-8a90-4ffc-a2d3-3d9fe0f576d5" type="jpg"&fbcc;

Gozdni požari so pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj gozda, zlasti na Krasu, kjer se tudi zgodi velika večina požarov v Republiki Sloveniji. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v Republiki Sloveniji dobra desetina gozdov z veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženostjo, približno polovica gozdov je požarno srednje ogrožena, dobra tretjina gozdov pa je požarno malo ogrožena. Velika večina požarov je posledica človekovih dejavnosti. Največ požarov povzročijo vlaki (odpadajoči delčki oblog pri zavorah), sledijo kmetijska opravila, obiskovalci in vojaška urjenja. Iz slike 7 je razvidno zmanjševanje letnega števila in obsega gozdnih požarov.

&fbco;binary entityId="a37362291-49b6-4f2e-8bcf-288a72a36b82" type="jpg"&fbcc;

6.2

Ocena razvojnih možnosti

V vse bolj obremenjenem okolju ima gozd izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja v naravi. Ima tudi nenadomestljivo vlogo pri varovanju tal na strmih legah, še posebej v visokogorju. Pred naravnimi nevarnostmi ščiti nižje ležeča zemljišča in objekte. Gozdovi z izjemno poudarjeno funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev so razglašeni za varovalne gozdove. Gospodarjenje v teh gozdovih je v povprečju nizke intenzivnosti, z osnovno nalogo krepitve ekoloških funkcij. Pomemben element ekološkega ravnotežja v naravi bodo tudi v prihodnje gozdni rezervati, katerih osnovni namen je spremljava naravnega razvoja gozda.

Poseben izziv za gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti je zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov gozdov in vrst v območjih Natura 2000. Ohranjenost naj se zagotavlja zlasti z vključitvijo primernih usmeritev v načrte za gospodarjenje z gozdovi. Med njimi so gotovo tudi tako imenovane "mirne cone", ki so v nekaterih predelih gozdov Republike Slovenije opredeljene zaradi zagotavljanja ugodnih življenjskih razmer za prostoživeče živali. V njih je omejen dostop ljudi, še posebej izvajanje hrupnih oblik rekreacije. Med pomanjkljivostmi pri urejenosti tega področja je treba izpostaviti, da ni zagotovljenih ustreznih nadomestil lastnikom gozdov za prilagojeno gospodarjenje na varovanih in zavarovanih območjih. Sistem nadomestil je izdelan v Zakonu o ohranjanju narave, vendar se nekateri ukrepi v praksi še ne izvajajo (na primer pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu).

Vloga gozda kot elementa krajine je odvisna predvsem od vrste krajinskega tipa. Gozdovi predstavljajo krajinsko matico v gozdni krajini, kjer se sklenjenost kompleksov in predvsem številne funkcije gozda zagotavljajo z ukrepi varstva in nege gozdov. Ohranjanje ter pogosto tudi varovanje gozda kot krajinskega elementa pa je veliko bolj problematično v krajinah z manj gozda. Ključno vlogo pri tem ima prostorsko načrtovanje, s katerim se določa raba prostora.

Ohranjati je treba biotsko raznovrstnost med živalskimi vrstami in znotraj njih, vključno z življenjskim prostorom, ter zagotavljati trajnostno rabo njenih sestavnih delov. Eden izmed pogojev, ki omogočajo preživetje populacij živalskih vrst, je njihova genetska raznovrstnost, ki se naravno vzdržuje s prehajanjem osebkov med populacijami.

Vloge gozdov z okoljskega vidika so torej v Republiki Sloveniji dovolj podrobno opredeljene, seveda pa je opredelitev gozdov glede poudarjenosti funkcij treba še izpopolnjevati. Največ možnosti za to je pri opredelitvi hidrološke funkcije, ko bodo na voljo boljše hidrološke strokovne podlage, ter pri zaščitni funkciji - na podlagi še podrobnejše preučitve terenskih razmer nad različnimi infrastrukturnimi in drugimi objekti. Zagotoviti je treba dosledno izvajanje zakonodaje s področja varstva gozdov in ohranjanja narave.

Stanje gozda bo v prihodnje izrednega pomena pri ohranjanju virov čiste pitne vode in oblikovanju vodnih režimov v povirjih. Vlogo gozdov pri zagotavljanju čiste pitne vode najbolj ogrožajo oziroma zmanjšujejo številna divja odlagališča odpadkov.

Gozdovi imajo pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb z vezavo CO(2) in proizvodnjo lesa za lesne izdelke in energijo. Podnebne spremembe bodo imele gotovo tudi učinek na gozdove (suše, neurja, insekti).

6.3

Cilji, usmeritve in indikatorji

6.3.1

Gozdovi in ohranjanje narave

6.3.1.1

Pomen gozdov za biotsko raznovrstnost

Cilj 1: Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na ekosistemski ravni.

Usmeritev 1: Z gozdovi je treba gospodariti na sonaraven in trajnostni način, da se ohranja oziroma pospešuje naravna vrstna sestava rastlin in živali.

Usmeritev 2: Naravno sestavo drevesnih vrst je treba zagotavljati zlasti z naravnim obnavljanjem sestojev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti nenehnemu usklajevanju rastlinske in živalske komponente gozda.

Usmeritev 3: Pri obnavljanju sestojev s sadnjo je treba dajati prednost rastišču prilagojenim domačim vrstam in lokalnim proveniencam.

Usmeritev 4: S primernimi usmeritvami v okviru načrtov za gospodarjenje z gozdovi oziroma primernim gospodarjenjem ohranjati ugodno ohranitveno stanje redkih in ranljivih habitatnih tipov gozdov, vključno s habitatnimi tipi in vrstami na območjih Natura 2000, pri tem pa zlasti ohranjati:

a)

raznolikost gozdne strukture v različnih starostnih fazah,

b)

ustrezno količino nežive gozdne mase (odmrlo drevje),

c)

značilno sestavo biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov,

č)

površino 11 evropsko pomembnih gozdnih habitatnih tipov.

Usmeritev 5: Ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo primerno razširiti.

Usmeritev 6: Ohranjati vlogo varovalnih gozdov v prostoru in jo krepiti.

Usmeritev 7: Pregledati sistem klasifikacije gozdov in ga uskladiti, da bo uporaben za usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov v okviru načrtovanja in za mednarodno primerjavo na ravni habitatnih tipov, ter zagotoviti monitoring ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov.

Usmeritev 8: Izboljšati informiranje in razumevanje javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti gozdov.

Usmeritev 9: Povečati površino gozdov in manjših gozdnih prvin, vključno s posameznim drevjem, kjer jih v krajini primanjkuje, izključno z namenom povečevanja biotske raznovrstnosti.

Indikatorji: površina zavarovanih gozdov; površina gozdov v varovanih območjih; površina gozdov v ekološko pomembnih območjih; površina evropsko pomembnih habitatnih tipov; površina mirnih con; struktura gozdov po stopnjah ohranjenosti; drevesna sestava; struktura razvojnih faz; delež mladovja; količina odmrlega drevja; objedenost in poškodbe od divjadi; površina evropsko pomembnih habitatnih tipov v ugodnem stanju; število vrst v območjih Natura 2000 v ugodnem stanju.

Cilj 2: Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na vrstni ravni.

Usmeritev 1: Pri načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi je treba posebno pozornost nameniti avtohtonim drevesnim vrstam - graditeljicam, še posebej spremljevalkam in manjšinskim vrstam gozdnih združb, ki so ogrožene zaradi razmer v okolju oziroma zaradi njihovih posebnih ekoloških lastnosti (brek, skorš, tisa, mokovec, jerebika, bresti, javori, jeseni).

Usmeritev 2: Kjer so gozdovi habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, je treba skrbeti zlasti za ohranjanje:

a)

obsega primernega gozdnega habitata na območjih pojavljanja vrst,

b)

specifične strukture gozdov kot habitatov vrst z načrtovanjem negovalnih ukrepov v skladu z ekološkimi potrebami vrst,

c)

naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ali podvrst in biotehnološko spremenjenih organizmov,

č)

neonesnaženega zraka, vode in tal, v primeru onesnaževanja paizboljševanje stanja,

d)

nefragmentiranih habitatov vrst oziroma povezovanja fragmentiranih delov habitatov vrst in odpravljati dejavnike, ki neugodno vplivajo na ugodno stanje vrst.

Usmeritev 3: Pri ohranjanju specifične strukture gozdov je treba posebno pozornost nameniti gozdnemu robu, mokriščem in manjšim začasnim ključnim habitatom oziroma habitatnemu drevju, vključno z odmrlim, ter zagotoviti sofinaciranje ustreznih ukrepov.

Usmeritev 4: V območjih habitatov ogroženih živalskih vrst, ki so občutljive za vznemirjanje, je treba osnovati mirne cone ali pa omejiti gibanje obiskovalcev gozda na poti.

Usmeritev 5: Cilje in usmeritve za ohranjanje ogroženih vrst v gozdovih je treba vgraditi v načrte za gospodarjenje z gozdovi in poskrbeti za monitoring ohranjenosti gozdov kot habitatov vrst. Skupaj z naravovarstvenimi službami je treba določiti učinkovite in racionalne metode ter nosilce monitoringa populacij vrst, ki so vezane na gozd.

Usmeritev 6: V vseh gozdovih je treba usmerjati rekreacijske dejavnosti na območja, kjer se bistveno ne moti življenjski ritem gozdnih živali, in izvajanje del v gozdu časovno prilagoditi življenjskemu ritmu gozdnih živali.

Indikatorji: površina zavarovanih gozdov; površina gozdov v varovanih območjih; površina mirnih con; delež gozdov z oblikovanimi rekreacijskimi conami; drevesna sestava; delež površine s prevladujočimi vnesenimi drevesnimi vrstami; število ogroženih gozdnih vrst; količina odmrlega drevja.

Cilj 3: Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na genski ravni.

Usmeritev 1: Vzpostaviti sistem kriterijev, deskriptorjev in baz podatkov za uvrstitev populacij gozdnih drevesnih in grmovnih vrst v dinamične enote varovanja na nacionalni in mednarodni ravni.

Usmeritev 2: Vzpostaviti semensko banko v okviru gozdne genske banke za vse gozdne drevesne in grmovne vrste.

Usmeritev 3: Krepiti zavest o pomenu gozdnih genskih virov in o tveganju pri uporabi neustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala.

Usmeritev 4: Razviti sistem ukrepov nege gozdov za ohranjanje genske pestrosti v pogojih spreminjajočega se okolja na naravnih, ogroženih ali spremenjenih rastiščih.

Usmeritev 5: Ohraniti in vzdrževati je treba migracijske koridorje za prehajanje prostoživečih živali med populacijami.

Usmeritev 6: Zagotoviti zadostno velikost ogroženih populacij, po potrebi tudi doselitev.

Indikatorji: površina gozdov, namenjena ohranitvi genskih virov; število evidentiranih migracijskih koridorjev.

6.3.1.2

Gozdovi kot element krajine

Cilj: Ohranjati in vzpostaviti pestre krajinske vzorce z gozdnimi prvinami ter ohranjati strnjenost velikih sklenjenih gozdnih območij.

Usmeritev 1: ohranjati primeren delež gozdov v krajini. Kjer v krajini primanjkuje gozdov in manjših gozdnih prvin, je treba povečati njihovo površino, vključno s posameznim gozdnim drevjem.

Usmeritev 2: Dovoliti krčenje gozdov v primerih, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.

Usmeritev 3: Posamezne zaraščajoče površine je treba skupaj z lastnikom, naravovarstveno in kmetijsko stroko preučiti z vidika ekoloških funkcij, deleža gozda v krajini in primernosti za kmetijsko rabo ter se odločiti, ali jih poskušati ohraniti v kmetijski rabi ali pa jih prepustiti gozdu.

Usmeritev 4: Ohraniti in vzpostaviti pestre krajinske vzorce in biotsko raznovrstnost v krajini, tudi s sodelovanjem pri ohranjanju tradicionalnih kmetijskih rab v gozdnem prostoru (na primer pašnik z drevjem).

Usmeritev 5: Preprečiti nadaljnje deljenje velikih sklenjenih gozdnih območij ter poskrbeti za primerno gostoto prehodov za prostoživeče živali med njimi.

Indikatorji: površina gozdov; delež gozdov; krajinski vzorec; površine v zaraščanju; površina sklenjenih gozdnih območij.

6.3.1.3

Naravne vrednote v gozdu

Cilj: Ohraniti naravne vrednote v gozdu in z njimi primerno upravljati.

Usmeritev 1: Usmeritve za varovanje naravnih vrednot je treba vključiti v načrte za gospodarjenje z gozdovi.

Usmeritev 2: S sodelovanjem med pristojnimi institucijami s področja gozdarstva in ohranjanja narave je treba določiti ukrepe za ohranjanje naravnih vrednot in odgovorne nosilce za izvedbo ukrepov.

Usmeritev 3: Organizirati učinkovit naravovarstveni nadzor v gozdu.

Usmeritev 4: Pri oblikovanju turističnih programov, v katere bo vključeno tudi obiskovanje naravnih vrednot v gozdu na način, da bodo dolgoročno obvarovane in da bodo imeli od tega koristi domačini oziroma lastniki gozdov, je treba sodelovati z nosilci turističnega razvoja.

Indikatorji: število naravnih vrednot državnega pomena v gozdu; število naravnih vrednot lokalnega pomena v gozdu.

6.3.2

Gozdovi in spremembe podnebja

Cilj 1: Zagotoviti ponor CO(2) v gozdovih.

Usmeritev 1: Doseči optimalno lesno zalogo z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika, z zadostno akumulacijo letnega prirastka lesa (vsaj 1.000.000 m3/leto) glede na ponor, ki ga Republika Slovenija lahko uveljavlja v okviru člena 3.4 Kjotskega protokola (1,3 Mt CO(2)/leto).

Usmeritev 2: Ohranjati je treba površine gozdov ter jih povečevati le v posameznih primerih, kjer je to z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika upravičeno.

Indikatorji: letna količina akumuliranega C v gozdovih; zaloga C v gozdovih (tudi v tleh); letna sprememba količin C v lesnih izdelkih.

Cilj 2: Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in energenta.

Usmeritev 1: V nadaljnji predelavi promovirati rabo lesa in lesnih izdelkov.

Usmeritev 2: Spodbujati razvoj novih tehnologij za uporabo lesa.

Usmeritev 3: Spodbujati rabo lesa z daljšo življenjsko dobo.

Usmeritev 4: Spodbujati nadomestitev materialov, katerih proizvodnja povzroča emisije toplogrednih plinov z lesom.

Usmeritev 5: Promovirati rabo manj kakovostnega lesa, lesnih ostankov, odsluženega lesa ter odsluženih lesnih izdelkov za pridobivanje energije in biogoriv, vključno z biogorivi druge generacije, v skladu z okoljskimi standardi.

Usmeritev 6: Spodbujati nakup novih kotlov za zmanjševanje emisij kotlovnic za ogrevanje in malih kurišč ter promovirati sodobne načine izrabe lesne biomase.

Usmeritev 7: Promovirati pridobivanje, predelavo in rabo lesa na podeželju, še posebej med lastniki gozdov (pokrivati celotno tehnološko verigo in s tem povečevati dodano vrednost lesu).

Usmeritev 8: Promovirati celostno rabo lesa v javnih zgradbah.

Indikatorji: letna poraba industrijskega lesa na prebivalca; delež energije, pridobljene iz lesa; v skupni porabi energije; letna poraba okroglega lesa za energetske namene na prebivalca.

Cilj 3: Prilagajati gospodarjenje z gozdovi podnebnim spremembam.

Usmeritev 1: Preučevati je treba prilagoditvene sposobnosti ključnih drevesnih vrst in sestojev na podnebne spremembe.

Usmeritev 2: Z ustrezno vrstno in sestojno strukturo je treba zagotoviti odpornost gozdov proti ekstremnim podnebnim razmeram.

Usmeritev 3: Pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic ter pri gozdnogojitvenih usmeritvah v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo je treba upoštevati pogostnost neurij.

Indikatorji: površina poškodovanih gozdov - po vzrokih poškodb in gozdnih tipih; delež osutosti krošenj; lesna zaloga; prirastek; dolžina saniranih gozdnih prometnic po ujmah.

6.3.3

Varovalni pomen gozdov

6.3.3.1

Varovanje zemljišč pred erozijo

Cilj 1: Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov na ogroženih območjih.

Usmeritev 1: Preveriti je treba območja varovalnih gozdov oziroma varovalne funkcije gozdov in ogrožena območja po predpisih o vodah ter pripraviti usmeritve za ravnanje z gozdovi na teh območjih.

Usmeritev 2: Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je treba ohranjati in povečevati gozdnatost.

Usmeritev 3: Na ogroženih območjih je treba:

a)

zmanjšati negativne vplive objektov oziroma infrastrukture v gozdu na najmanjšo možno mero,

b)

omogočiti naravno pomlajevanje gozdov,

c)

skrbeti za rastišču primerno sestavo drevesnih vrst,

č) posebno pozornost nameniti varstvu pred požari,

d)

skrbeti za trajno optimalno strukturo gozdnih sestojev glede stabilnosti in zmožnosti preprečevanja erozije, zemeljskih, hribinskih ali snežnih plazov,

e)

okrepiti izvajanje del na področju urejanja hudournikov.

Indikatorji: površina gozdov s poudarjeno funkcijo varovanja zemljišč in sestojev.

Cilj 2: Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov z zaščitno funkcijo.

Usmeritev: Z ustrezno sestojno strukturo je treba zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov.

Indikatorji: površina gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.

6.3.3.2

Pomen gozdov za dobro stanje voda

Cilj: Optimirati prispevek gozdov k dobremu stanju površinskih in podzemnih voda, izravnanemu vodnemu režimu, brez ekstremnih pretokov vodnih tokov, in ohranjanju naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

Usmeritev 1: Ohraniti je treba dobro stanje voda in zmanjševati poplavno ogroženost.

Usmeritev 2: Ohraniti je treba stabilne in zdrave gozdove, ki lahko zadržijo in postopno oddajajo vodo.

Usmeritev 3: V območjih pomanjkanja voda je treba gospodarjenje z gozdom usklajevati s cilji upravljanja voda.

Usmeritev 4: V interdisciplinarnem načrtovalskem procesu (gozdarstvo, upravljanje z vodami, varstvo narave) je treba ohraniti in osnovati obvodno vegetacijo.

Indikatorji: površina gozdov v gorskem svetu (nad 600 m nadmorske višine); delež vodotokov z obvodno vegetacijo.

6.3.3.3

Klimatska in higiensko-zdravstvena funkcija gozdov

Cilj: Ohranjati in oblikovati mehansko stabilne gozdove zlasti na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov ter v območjih močnih vetrov, kjer sta higiensko-zdravstvena in klimatska funkcija gozdov najbolj izraženi.

Usmeritev 1: Zagotoviti trajno prisotnost gozda na izpostavljenih legah in vzpostaviti gozdne protivetrne pasove, kjer bi bili ti potrebni.

Usmeritev 2: Zagotoviti trajno prisotnost gozda na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov.

Usmeritev 3: Pri obnovi in negi gozdov pospeševati drevesne vrste, ki so mehansko stabilnejše.

Usmeritev 4: S pravočasnim in dovolj intenzivnim redčenjem krepiti mehansko stabilnost sestojev.

Usmeritev 5: Zagotoviti postopne prehode med površinami z različnimi razvojnimi fazami gozda in na gozdnem robu.

Indikatorji: površina gozdov s poudarjeno klimatsko funkcijo; površina gozdov s poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo.

6.3.3.4

Pomen gozdov za zagotavljanje virov zdrave pitne vode

Cilj: Prispevati k dobremu stanju površinskih in podzemnih voda in stalnosti dotoka pitne vode na vodovarstvenih območjih.

Usmeritev 1: Sodelovati je treba pri oblikovanju vodovarstvenih območij v okviru načrtov upravljanja z vodami.

Usmeritev 2: Na vodovarstvenih območjih je treba zlasti:

a)

ohranjati in po potrebi povečati površino gozdov,

b)

ohranjati optimalno vrstno sestavo in strukturo sestojev glede čistosti in stalnosti odtoka,

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP)

Časovnica