Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike...

597. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Na podlagi 36., 37., 43., 52., 53. in 54. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), 13. in 18. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik ureja:

1.

postopke in pogoje, ki se upoštevajo za določitev kvot (36. člen zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljnjem besedilu: ZJF);

2.

način in roke za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);

3.

postopke vključevanja različnih vrst namenskih prejemkov in izdatkov v proračun Republike (43. člen ZJF), s posebno ureditvijo za:

-

donacije;

-

kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj premoženja;

-

lastno dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med njimi;

-

in proračunsko rezervo;

4.

način zavarovanja predplačil (52. člen ZJF);

5.

postopke oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči (53. člen ZJF);

6.

načine prevzemanja obveznosti, obveščanje o prevzetih obveznostih neposrednih uporabnikov državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki) in načine izplačil iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun) (54. člen ZJF);

7.

posebnosti postopkov izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS 2000) ter v času začasnega financiranja Republike Slovenije v letu 2001 in

8.

veljavnost določb tega pravilnika za občine in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.

2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT

2. člen

Pred začetkom leta določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dinamizirano oceno prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za naslednje leto (v nadaljnjem besedilu: dinamizirana ocena), ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna in za določitev kvot.

3. člen

Kvota je višina sredstev neposrednih uporabnikov za trimesečno ali drugo obdobje, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti v breme svojih finančnih načrtov.

4. člen

Vlada določi kvote za neposredne uporabnike po naslednjih skupinah neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):

1.

ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;

2.

vladne službe, za katere je pooblaščena generalna sekretarka vlade;

3.

upravne enote;

4.

samostojne državne organe za postopek o prekrških;

5.

sodišča in Sodni svet in

6.

tožilstva,

oziroma za ostale neposredne uporabnike.

Neposredni uporabnik, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF (v nadaljevanju: koordinator), je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot med Ministrstvom za finance in neposrednimi uporabniki iz njihove pristojnosti.

5. člen

V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika v tem obdobju, ki ga določi vlada.

6. člen

Ministrstvo za finance – sektor za proračun (v nadaljnjem besedilu: sektor za proračun) posreduje skupini uporabnikov oziroma neposrednemu uporabniku do 3. dne v mesecu (v nadaljnjem besedilu: tekoči mesec), v katerem se določi kvota:

1.

realizacijo izplačil neposrednega uporabnika po mesecih do tekočega meseca,

2.

oceno uresničevanja dinamizirane ocene za tekoči in naslednji mesec in

3.

predlog kvote.

Skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik mora do 10. dne v tekočem mesecu posredovati sektorju za proračun popravljen predlog kvote (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen predlog kvote). V primeru, da dopolnjen predlog kvote odstopa od predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, mora neposredni uporabnik pisno obrazložiti vsa odstopanja.

Skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik morajo pri pripravi dopolnjenega predloga kvote upoštevati vse vloge za evidentiranje prevzetih obveznosti, ki so bile posredovane njihovi finančno računovodski službi in prerazporeditve sredstev, ki so bile odobrene in je bil prenos sredstev izvršen,

7. člen

Ministrstvo za finance pri predlaganju kvote upošteva:

1.

letni finančni načrt neposrednega uporabnika;

2.

evidentirane prevzete obveznosti neposrednega uporabnika;

3.

likvidnostne možnosti proračuna in dopolnjen predlog kvote.

8. člen

Vlada na predlog Ministrstva za finance določi kvote do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

9. člen

Povečanje kvote je mogoče samo ob soglasju Ministrstva za finance. Če med neposrednim uporabnikom in Ministrstvom za finance ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada. O povečanju kvote odloča vlada na predlog Ministrstva za finance in na podlagi pisne zahteve neposrednega uporabnika.

Povečanje kvote je možno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji kot so z dinamizirano oceno načrtovani za to obdobje ali

2.

je mogoče zadolževanje, v okviru z ZIPRS 2000 določenega obsega zadolžitve v določenem letu, v večjem obsegu kot je s programom financiranja načrtovano za obdobje določanja kvote.

3. MESEČNI NAČRTI ZA IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

10. člen

Mesečni načrt za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva vrnjenih posojil in sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih naložb ter odplačil glavnic dolga.

Mesečni načrt za izvrševanje proračuna sestavljata:

1.

mesečni načrt prejemkov proračuna Republike Slovenije in

2.

mesečni načrt izdatkov proračuna Republike Slovenije.

11. člen

Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije morata mesečno posredovati Ministrstvu za finance načrt prejemkov proračuna za prihodnji mesec, za pobiranja katerih so zadolženi. Načrt prejemkov proračuna se določi po delovnih dnevih.

Na zahtevo Ministrstva za finance morajo neposredni uporabniki in ostali skrbniki za pobiranje prejemkov proračuna, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, posredovati Ministrstvu za finance načrt prejemkov proračuna, za pobiranje katerih so zadolženi.

12. člen

Ministrstvo za finance do 15. v mesecu pripravi predlog mesečnega načrta izdatkov za posameznega neposrednega uporabnika oziroma skupino uporabnikov za naslednji mesec. Predlog načrta izdatkov pripravi Ministrstvo za finance na podlagi v enotnem računalniškem podprtem računovodskem programu MFERAC (v nadaljevanju: MFERAC) in v skladu s poglavjem 7.2. tega pravilnika evidentiranih prevzetih obveznosti.

Neposredni uporabnik oziroma koordinator pregleda predlog načrta izdatkov in do 20. v mesecu sporoči Ministrstvu za finance pripombe, ki jih pisno obrazloži.

13. člen

Ministrstvo za finance pri upoštevanju pripomb upošteva:

1.

sprejete kvote in

2.

likvidnostne možnosti proračuna.

V primeru, ko Ministrstvo za finance pripombe upošteva o tem obvesti neposrednega uporabnika oziroma koordinatorja, ki mora na tej podlagi do 25. v mesecu posredovati spremembo obrazcev FEP.

14. člen

Na podlagi posredovanih sprememb obrazca FEP pripravi Ministrstvo za finance mesečni načrt izdatkov skupine uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika.

15. člen

O spremembi rokov plačila v okviru mesečnega načrta za izvrševanje proračuna mora skupina uporabnikov oziroma neposredni uporabnik obvestiti Ministrstvo za finance s spremembo obrazca FEP ob pripravi odredbe za plačilo-nakazilo v skladu s 89. členom tega pravilnika.

4. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN IN POSEBNOSTI NJIHOVE PORABE

16. člen

Namenski prejemki proračuna so prejemki določeni v 43. členu ZJF in v 5., 6. in 12. členu ZIPRS 2000.

17. člen

Za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme namenskih prejemkov ter za notranjo kontrolo in notranje revidiranje se uporabljajo določbe zakonov in predpisov, ki urejajo izvrševanje in računovodstvo proračuna ter neposrednih uporabnikov.

18. člen

Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni proračunski postavki-konto (v nadaljnjem besedilu: posebna postavka) zagotovljenih neizkoriščenih pravic porabe, in če so izpolnjeni pogoji iz zakona o javnih naročilih, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

Neposredni uporabniki ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo breme namenskih prejemkov v prihodnjih proračunskih letih, razen če je to v ZJF, ZIPRS 2000 ali v tem pravilniku dovoljeno.

19. člen

Kolikor se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko. Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje veljavnega proračuna", ki je priloga 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

Posebna proračunska postavka se odpre glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša ali namen porabe namenskih prejemkov, na način kot ga določa ta pravilnik.

Posebna postavka se odpre v višini dejansko vplačanih prejemkov, kar mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

20. člen

Kolikor je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev. Obseg pravic porabe na posebni postavki se povečuje v višini dejansko vplačanih ali iz preteklega leta prenesenih prejemkov, kar mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

21. člen

Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi proračunskimi postavkami in proračunskimi postavkami konto, ki niso vezane na namenske prejemke, ni dovoljeno.

Prerazporejanje pravic porabe med:

1.

med posebnimi postavkami in

2.

med konti znotraj posebnih postavk,

je dovoljeno na način in pod pogoji kot jih določa ZIPRS 2000.

4.1. Donacije

4.1.1. Splošno

22. člen

Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Donacije se lahko uporabijo samo za namene za katere so bile podarjene.

23. člen

Prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za upravljanje zadeve, ki se po namenu donacije financirajo s podarjenimi sredstvi.

Prejemnik donacije na podlagi podpisanega sporazuma ali pogodbe z donatorjem pošlje pisno vlogo Ministrstvu za finance – zakladnici, sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna (v nadaljevanju: zakladnica), da odpre ali določi tolarski ali devizni račun proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: račun proračuna), na katerega se nakažejo sredstva donacij. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja z donacijami.

Neposredni uporabnik obvesti zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na račun proračuna in navede, na katero donacijo se nakazilo nanaša ter predvideno višino nakazanih donacij.

Ob vplačilu donacij na račun proračuna je potrebno navesti sklicno številko, ki jo določi Ministrstvo za finance – sektor za javno računovodstvo (v nadaljevanju: sektor za javno računovodstvo).

24. člen

Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 19. in 20. členom tega pravilnika.

Obseg pravic porabe na postavki donacij se zaradi spremembe deviznih tečajev uskladi z višino sredstev na deviznem računu, če je to potrebno mesečno, vsekakor pa na dan 31. december. Zaradi pravilnosti podatkov o obsegu pravic porabe na postavki donacij mora neposredni uporabnik voditi evidenco o porabi sredstev v tuji valuti.

25. člen

Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz sredstev, prejetih od neposrednih uporabnikov kot investicijski transfer in prikazanih v državnem proračunu na postavkah donacij.

26. člen

Kolikor ni v sporazumu ali pogodbi z donatorjem drugače dogovorjeno, se sredstva za plačilo davkov in prispevkov, bančnih provizij, konverzije tujih valut v tolarje in drugih stroškov zagotavljajo iz donacij, obresti od upravljanja z donacijami pa so prihodek proračuna.

27. člen

Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz deviznih depozitnih računov proračuna pri Banki Slovenije predložiti svoji finančno računovodski službi tudi naslednje obrazce:

1.

“Poraba deviznih sredstev donacij za plačilo izvajalcu v tujino/za prenos deviznih sredstev na račun rezidenta”, ki je v prilogi številka 2 in nadomesti staro prilogo št. 2 ter je sestavni del tega pravilnika, in/ali

2.

“Poraba deviznih sredstev donacij za prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi/za plačilo odlivne provizije ob plačilu izvajalcu v tujino”, ki je v prilogi številka 3 in nadomesti staro prilogo št. 3 ter je sestavni del tega pravilnika, ali

3.

“Poraba deviznih sredstev donacij za dvig tuje gotovine”, ki je v prilogi številka 4 in nadomesti staro prilogo št. 4 ter je sestavni del tega pravilnika,

glede na to, ali se plačilo izvrši prejemniku v državi (v tolarjih) ali v tujini (v devizah).“

Obrazce, ki so potrebni za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

Finančno-računovodska služba neposrednega uporabnika pošlje obrazce zakladnici.

28. člen

Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij vrnejo donatorju ali prerazporedijo za drugi namen, kolikor je to dogovorjeno v pisnem sporazumu ali v pogodbi z donatorjem. Za vrnjena sredstva donacij se zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu uporabnika na ustrezni proračunski postavki.

4.1.2. Posebne določbe za izvajanje predpristopnih pomoči Evropske unije

29. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za izvajanje vseh predpristopnih pomoči Evropske unije, razen v primeru da Evropska komisija določi drugače.

Za izvajanje programov PHARE, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije programov PHARE se uporabljajo določila tega pravilnika, Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Nacionalnega sklada, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 23. 12. 1998 in Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Centralne finančne in pogodbene enote, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 18. 2. 1997.

30. člen

Ministrstvo za finance – Nacionalni sklad (v nadaljevanju: Nacionalni sklad/NS) ali Ministrstvo za finance – Centralno finančna in pogodbena enota (v nadaljevanju: CFPE), vlaga zahtevke za odprtje deviznih računov proračuna za Ministrstvo za finance – CFPE ali za Ministrstvo za finance – NS pri Banki Sloveniji (v nadaljevanju: račun) za črpanje donacij iz programov PHARE, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije programov PHARE.

Nacionalni sklad ali CFPE obveščata zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij iz naslova programa PHARE (v nadaljevanju: sredstva PHARE) na odprti račun ter navedeta predvideno višino sredstev.

31. člen

Proračunsko postavko–konto v breme sredstev PHARE (v nadaljevanju: postavka PHARE) v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre sektor za proračun na podlagi podpisanega finančnega memoranduma iz programa PHARE in na predlog neposrednega uporabnika ter ob predhodnem soglasju Nacionalnega sklada ali CFPE. Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako "PHARE CFCU " ali "PHARE NF".

Predlog za odprtje postavke PHARE posreduje neposredni uporabnik na obrazcu "Decentralizirana implementacija programov PHARE: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna“”, ki je v prilogi številka 5 ter je sestavni del tega pravilnika. Stara priloga št. 5. postane priloga št. 1 iz 19. člena pravilnika. Postavka PHARE se odpre v višini 0 tolarjev.

Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.

32. člen

Kolikor finančni memorandum zahteva sofinanciranje programov PHARE iz slovenskih sredstev mora imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako "PHARE – lastna udeležba".

33. člen

Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred:

1.

podpisom neposrednega uporabnika pisno odobri Nacionalni sklad in

2.

pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).

Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov.

34. člen

Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE, se zagotavljajo na postavki PHARE – lastna udeležba pri neposrednem uporabniku.

Pravice porabe za plačilo provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev na račun pri Banki Slovenije (prilivna provizija) se zagotavljajo na posebni postavki PHARE pri Ministrstvu za finance. Plačilo se izvrši na podlagi računa, ki ga državi izstavi Banka Slovenije.

Pravice porabe za plačilo provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) in za konverzijo tujih valut v tolarje se zagotavljajo pri neposrednem uporabniku na postavki PHARE, na katero se nakazilo nanaša.

35. člen

Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE, kot jih določi donator.

Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE samo pod pogoji kot jih določi donator. Enako velja za sredstva za plačilo davka na dodano vrednost, ki so potrebna za plačilo obveznosti iz programov PHARE.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE.

36. člen

Sredstva za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na računu Nacionalnega sklada ali CFPE.

Neposredni uporabnik mora hkrati z odredbo za plačilo – nakazilo v breme postavke PHARE posredovati CFPE tudi predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE na obrazcu iz 31. člena tega pravilnika.

Neposredni uporabnik mora na odredbi za plačilo – nakazilo in na obrazcu Finančni elementi predobremenitve dodati vidno oznako "PHARE CFCU" ali "PHARE NF".

Obrazec iz 27. člena tega pravilnika pripravi in podpiše Nacionalni sklad ali CFPE in ga skupaj s predpisano dokumentacijo za izplačilo iz proračuna predloži finančno-računovodski službi neposrednega uporabnika.

37. člen

Plačilo obveznosti iz programov PHARE se izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril nacionalni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (NAO).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za plačilo obveznosti iz programov PHARE, ki so bili sklenjeni pred letom 1998, izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).

Pred pisno odobritvijo iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko Nacionalni sklad ali CFPE popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi za plačilo-nakazilo, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika. Nacionalni sklad ali CFPE o popravkih odredbi za plačilo-nakazilo pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi prvega ali drugega odstavka tega člena.

38. člen

Sredstva PHARE, za katera ni bila sklenjena pogodba o porabi sredstev do roka izteka finančnega memoranduma, ali če sredstva PHARE zaradi racionalne izvedbe niso bila porabljena v predvideni višini, se vrnejo donatorju na njegovo zahtevo. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE vloži Nacionalni sklad ali CFPE. Za znesek donatorju vrnjenih sredstev se zmanjšajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, če so te zagotovljene na postavki PHARE.

Sredstva za vračilo nenamenskega ali nepravilnega izplačila sredstev PHARE in s tem povezane obresti ter za druge stroške, mora zagotoviti neposredni uporabnik iz pravic porabe na ustrezni proračunski postavki-konto v svojem finančnem načrtu.

39. člen

Ne glede na predpise, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov, hranita originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja ter certifikatov o poreklu blaga Nacionalni sklad ali CFPE.

Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti Nacionalnemu skladu ali CFPE v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu z določili za decentralizirano izvajanje programov PHARE, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.

Originalni izvod certifikata o poreklu blaga neposredni uporabniki predložijo Nacionalnemu skladu ali CFPE ob predložitvi dokumentacije za izplačilo. Nacionalni odredbodajalec za izvedbo programa (NAO) ali odredbodajalec za izvedbo programa (PAO), kot oseba v celoti odgovorna za upravljanje s sredstvi PHARE, lahko v imenu upravičenca v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena uveljavljata njegove pravice.

4.1.3. Posojila za določen namen

39.a člen

Določila zakonov in tega pravilnika, ki urejajo prevzemanje obveznosti in prerazporeditve pravic porabe iz naslova donacij, veljajo tudi za pravice porabe, ki se zagotavljajo iz sredstev posojil Republiki Sloveniji za financiranje točno določenega namena.

4.2. Kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja

40. člen

Kupnina od prodaje stvarnega premoženja v lasti države (v nadaljevanju: kupnina) odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države so prihodek proračuna Republike Slovenije in se v skladu z določbami 80. člena ZJF, 22. člena ZIPRS 2000 in tega pravilnika za namenijo za namene določene v načrtu nabav in gradenj.

41. člen

Kupnina od prodaje od prodaje nepremičnin v lasti države se uporabijo le za nakup in investicijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti države.

Kupnina od prodaje od premičnin se v skladu s 80. členu ZJF lahko uporabijo tudi za investicijsko vzdrževanje premičnin v lasti države.

Odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin.

42. člen

Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v višini dejansko vplačanih prejemkov kupnine in odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države, razen če je v kupoprodajni pogodbi za nakup novega stvarnega premoženja dogovorjen obročen način odplačila, ki je vezan na obročen način vplačila kupnine od prodaje stvarnega premoženja države in če je obrok kupnine zavarovan na predpisan način kot ga določi vlada.

43. člen

Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako "- sredstva od prodaje državnega premoženja".

Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako "- sredstva odškodnine".

44. člen

Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:

1.

osnovna sredstva, ki se nabavijo in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine ali odškodnine iz naslova zavarovanja stvarnega premoženja države. Za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je potrebno navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na drugih postavkah-konto na obrazcu "Obrazec načrta nabav in gradenj iz kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in iz odškodnin iz naslova zavarovanja premoženja", ki je v prilogi št. 6 tega pravilnika;

2.

in neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja ali odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja. Neposredni uporabnik, ki je prejemnik kupnine mora biti iz skupine neposrednih uporabnikov, določenih v 20. člena ZIPRS 2000.

4.3. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki

4.3.1. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov

45. člen

Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je prodaja blaga in storitev, ki niso določene kot zakonske naloge neposrednih uporabnikov, zunanjim kupcem oziroma naročnikom, drugim neposrednim uporabnikom in zaposlenim pri neposrednih uporabnikih. Lastna dejavnost je predvsem:

1.

prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;

2.

interno tiskanje obrazcev;

3.

fotokopiranje;

4.

organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;

5.

opravljanje gostinske dejavnosti;

6.

opravljanje prevozov in

7.

opravljanje počitniške dejavnosti.

46. člen

Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem pravnem aktu (v nadaljevanju: interno navodilo o lastni dejavnosti), kjer se določi vrsta lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja, način opravljanja lastne dejavnosti, okvirni način oblikovanja cene in drugi elementi.

47. člen

Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko namenijo samo za odhodke za:

1.

materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti in

2.

pogodbe o delu z izvajalci nalog lastne dejavnosti.

48. člen

Proračunske postavke-konto lastne dejavnosti se odpirajo samo v sklopu "uprava in administracija" in morajo biti označene kot posebni tip proračunskih postavk.

Neposredni uporabniki s svojim žiro računom (637, 639) so dolžni posredovati:

1.

sektorju za javno računovodstvo podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in odhodke iz naslova lastne dejavnosti, najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec in

2.

sektorju za pripravo in upravljanje proračuna razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po postavkah – kontih do prvega in petnajstega v mesecu.

Vsi podatki morajo biti posredovani po šestmestnih kontih.

49. člen

Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika, zmanjšan ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost), se ugotavlja po stanju na dan 31. december in se v skladu s 44. členom ZJF vplača v proračun.

50. člen

Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev lastne dejavnosti neposrednega uporabnika

se v kalkulaciji cene upoštevajo vsi stroški lastne dejavnosti.

Cenike za cene iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju vlade sprejme predstojnik neposrednega uporabnika, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF oziroma predstojnik neposrednega uporabnika, ki ni vključen v skupino uporabnikov.

Gradivo za vlado mora vsebovati tudi obrazložitev cenikov, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavno interno navodilo o lastni dejavnosti.

51. člen

Davek na dodano vrednost se v kalkulaciji cene iz prejšnjega člena obračunava v skladu z davčnimi predpisi.

52. člen

Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih jasno razvidno, da se listine nanašajo na lastno dejavnost.

53. člen

Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se za posameznega neposrednega uporabnika vodi posebna evidenca v okviru njegovega enotnega knjigovodstva.

4.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki

54. člen

Neposredni uporabnik ob opravljeni storitvi za drugega neposrednega uporabnika izstavi knjigovodsko listino - obračun stroškov za refundacijo. Refundacija mora biti evidentirana znotraj proračunskega leta, na katerega se nanaša, in sicer največ v višini dejanskih materialnih stroškov. Vsak neposredni uporabnik ima v svojih poslovnih knjigah evidentiran le sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo nanj.

55. člen

Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti za katere velja navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99).

4.4. Proračunska rezerva

56. člen

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu s 48. členom ZJF.

Vlada odloči s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve za določen namen porabe in določi višino sredstev za ta namen ter enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog v konkretnem primeru (v nadaljevanju: pristojni neposredni uporabnik).

57. člen

Za prevzemanje in plačevanje obveznosti v breme sredstev proračunske rezerve se odpre poseben tip postavk proračunske rezerve, ki se ne vključujejo v proračun (v nadaljevanju: postavke). Sektor za proračun odpre postavko na podlagi sklepa vlade iz prejšnjega člena, ter za namen in v višini sklepa vlade. Iz naziva postavke mora biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.

58. člen

Pristojni neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti v breme proračunske rezerve samo v višini in za namen kot ga določa sklep vlade.

59. člen

Ministrstvo za finance je pristojno za evidentiranje predobremenitev in plačilo obveznosti iz računa proračunske rezerve na podlagi listin, ki jih predloži neposredni uporabnik, ki je pristojen za izvedbo nalog v konkretnem primeru.

Ministrstvo za finance sme evidentirati predobremenitve in izplačevati obveznosti iz računa proračunske rezerve samo v višini in za namen kot ga sklep vlade dovoljuje pristojnemu neposrednemu uporabniku.

60. člen

Pravice porabe na postavkah posebnega tipa, namenjenih za prevzemanje in plačilo obveznosti po zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98 in 67/98) se določijo le v višini dejanskih prihodkov posebnega prispevka po tem zakonu oziroma razpoložljivih sredstev iz tega naslova. Prevzemanje in plačilo obveznosti iz tega naslova je mogoče, samo v višini razpoložljivih sredstev na teh postavkah.

5. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM

5.1. Splošno

61. člen

Neposredni uporabnik v skladu s 52. členim ZJF uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.

Neposredni uporabnik lahko ob predpisanem zavarovanju predplačila dogovarja predplačilo, če:

1.

predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti in gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto in

62. člen

Predplačila niso izplačila iz proračuna namenjena za:

1.

subvencije v skladu s posebnimi predpisi;

2.

socialne transfere v skladu s posebnimi predpisi;

3.

transfere občinam;

4.

transfere Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovaje Slovenije;

5.

opravljanje storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranja programov javnih služb;

6.

transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;

7.

akontacije potnih stroškov;

8.

in plačilo pogodbenih obveznosti, ki se v skladu s poslovnimi običaji plačujejo v naprej.

Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Časovnica