Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)

2568. Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)

Razglašam Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006.

Št. 001-22-87/06

Ljubljana, dne 7. junija 2006

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU (ZSRib)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah.

(2)

Ta zakon vsebinsko povzema Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst »(UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), v delu, ki ureja ohranjanje in varovanje naravnih populacij rib ter varovanje in ohranjanje narave salmonidnih in ciprinidnih voda.

2. člen

(ribolovni viri)

Ribolovni viri so vodni organizmi: prostoživeče ribe in druge vodne živali, ki so predmet upravljanja ribolovnih virov (v nadaljnjem besedilu: ribe).

3. člen

(upravljanje rib)

Upravljanje rib obsega: načrtovanje na področju upravljanja rib, določitev prostorskih enot, določanje pravil za trajnostno rabo rib, naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja, podeljevanje koncesij za ribiško upravljanje v ribiških okoliših, ribolov v komercialnih ribnikih, gojitev rib, evidence v sladkovodnem ribištvu in poročanje, strokovno usposabljanje delavcev izvajalcev ribiškega upravljanja, škode in odškodnine zaradi pogina rib, ribiškočuvajsko službo, javne službe ter druga, s sladkovodnim ribištvom (v nadaljnjem besedilu: ribištvo) povezana vprašanja.

4. člen

(ribiško upravljanje)

Ribiško upravljanje obsega: programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev (v nadaljnjem besedilu: ribič), izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge.

5. člen

(cilji zakona)

(1)

Cilji tega zakona so zlasti:

1.

celostno načrtovanje in upravljanje rib na teritorialno zaokroženih območjih;

2.

omogočanje trajnostne rabe rib in etike ribolova;

3.

načrtovanje, pospeševanje in nadzor gojitve rib za poribljavanje voda.

(2)

Cilji tega zakona so tudi prispevati k:

1.

ohranjanju in varovanju naravnih populacij rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti;

2.

varstvu ogroženih ribjih vrst in njihovih združb;

3.

preprečevanju vnosa tujerodnih ribjih vrst v celinske vode in njihovega širjenja;

4.

varovanju in ohranjanju narave salmonidnih in ciprinidnih voda.

6. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

celinske vode so celinske vode po predpisih o vodah;

2.

dnevni uplen je dovoljeni uplen ribiča v enem ribolovnem dnevu;

3.

domorodna vrsta je vrsta po predpisih o ohranjanju narave;

4.

drstišče je vodni prostor, ki zaradi posebnih hidromorfoloških lastnosti omogoča razmnoževanje posameznih ribjih vrst;

5.

drstna doba je obdobje, v katerem se ribe razmnožujejo, in je vrstno specifična;

6.

genski material rib je nadzorovana populacija rib v naravi ali gojena populacija rib v ribogojnih objektih in je namenjen ohranjanju vrst ali njihovih genskih skladov;

7.

gojitev rib je gojitev po tem zakonu in predpisih o ohranjanju narave ter se izvaja v ribogojnem objektu;

8.

intervencijski odlov rib je odlov rib z uporabo elektrike z območja, na katerem se načrtujejo različni posegi, ki bi lahko povzročili škodo na ribah, in odlov pri reševanju rib;

9.

informacijski sistem ribištva je računalniško podprt informacijski sistem za zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov ter informacij v zvezi z opravljanjem vseh dejavnosti, ki jih ureja ta zakon;

10.

izločene vode so vode, izločene iz ribiških okolišev kot komercialni ribniki, in vode posebnega pomena;

11.

najmanjša lovna mera je s predpisom določena najmanjša velikost ribe, ki jo sme ribič upleniti, in je določena za vsako lovno ribjo vrsto posebej;

12.

poribljavanje je doseljevanje rib po predpisih o ohranjanju narave in se izvaja z vlaganjem rib v vode z namenom ohranjanja optimalne strukture in velikosti ribjih populacij;

13.

prenos rib je poribljavanje, pri katerem so ribe preseljene iz ene vode v drugo;

14.

rezervat za plemenke je revir, namenjen pridobivanju spolnih produktov za gojitev domorodnih ribjih vrst;

15.

rezervat za genetski material je revir, namenjen ohranjanju genetsko čistih populacij domorodnih ribjih vrst;

16.

ribič je fizična oseba, ki lovi ribe;

17.

ribiški kataster je evidenca ribiških območij, okolišev in revirjev po določbah tega zakona;

18.

ribogojni objekt (v nadaljnjem besedilu: ribogojnica) je objekt, zgrajen v skladu s predpisi o graditvi objektov, voda, ohranjanju narave in veterinarstvu, ki ga je mogoče nadzorovano napolniti z vodo, izprazniti in je namenjen gojitvi rib;

19.

ribolovna dovolilnica je dovoljenje za ribolov;

20.

tujerodna vrsta je vrsta po predpisih o ohranjanju narave;

21.

varstvena doba je čas, v katerem je določeno ribjo vrsto prepovedano loviti;

22.

vode posebnega pomena so z vidika varstva rib nekateri od najbolj ohranjenih in značilnih vodnih ekosistemov, v katerih je ribiško upravljanje pod neposrednim nadzorom države in ki so določene s predpisom, izdanim na podlagi 50. člena tega zakona.

7. člen

(posebno varstvo države)

(1)

Ribe v celinskih vodah so naravni vir pod posebnim varstvom države skladno s predpisi.

(2)

Upravljanje rib je v pristojnosti države.

(3)

Ribje vrste, ki so predmet ribolova, predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(4)

Država lahko s koncesijo prenese določene naloge ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu na pravno ali fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ribiškega upravljanja), če izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.

(5)

Ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena izvaja javni Zavod za ribištvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

II. PROSTORSKE PODLAGE ZA RIBIŠKO UPRAVLJANJE

8. člen

(ribiška območja, ribiški okoliši in ribiški revirji)

(1)

Za namen ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, se celinske vode razdelijo na ribiška območja, ribiške okoliše in ribiške revirje.

(2)

Ribiško območje je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki združuje več ribiških okolišev s podobnimi ekosistemskimi značilnostmi.

(3)

Ribiški okoliš je del ribiškega območja, ki omogoča smotrno upravljanje rib ter učinkovito spremljanje in nadzor ribiškega upravljanja.

(4)

Ribiški revir je najmanjša prostorska enota ribiškega okoliša, ki omogoča celovito, smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje načrtovanih ukrepov pri upravljanju rib.

(5)

Meje ribiških območij in ribiških okolišev določi vlada na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(6)

V ribiška območja in ribiške okoliše se ne uvrščajo izločene vode.

9. člen

(ribiški revirji)

(1)

Glede na način ribiškega upravljanja so ribiški revirji lahko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega upravljanja in prizadeti revirji.

(2)

Varstveni revirji so:

-

gojitveni revirji za sonaravno gojitev rib;

-

rezervati za vzpostavljanje ali ohranjanje populacij domorodnih ribjih vrst;

-

rezervati za plemenke domorodnih ribjih vrst;

-

rezervati genskega materiala domorodnih ribjih vrst.

(3)

Ribolovni revir je del ribiškega okoliša, v katerem je dovoljen ribolov v skladu s tem zakonom.

(4)

Revir brez aktivnega upravljanja je del ribiškega okoliša, v katerem se ne izvaja ribiško upravljanje in ki je prepuščen naravnim procesom.

(5)

Prizadeti revir je tisti del ribiškega okoliša, v katerem je življenje rib zaradi poslabšanih življenjskih razmer oziroma kakovosti vode onemogočeno.

(6)

Vrste ribiških revirjev in njihove meje se določijo z ribiškogojitvenim načrtom.

III. PROGRAM IN NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA RIB

10. člen

(program upravljanja rib)

(1)

S programom upravljanja rib (v nadaljnjem besedilu: program) se določajo dolgoročne usmeritve upravljanja rib na državni ravni za obdobje 12 let.

(2)

Program vsebuje zlasti:

1.

oceno stanja;

2.

cilje in usmeritve za varstvo in trajnostno rabo rib;

3.

naloge in ukrepe za doseganje ciljev upravljanja rib;

4.

oceno pričakovanih učinkov in potrebnih javnofinančnih sredstev za doseganje ciljev;

5.

ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih rib v skladu s predpisi o ohranjanju narave.

(3)

S programom se določijo tudi nosilci posameznih nalog.

(4)

Program na predlog ministra sprejme vlada.

11. člen

(načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju)

(1)

Načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju (v nadaljnjem besedilu: načrt) je obvezna strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega območja in mora biti odraz specifičnih ekosistemskih značilnosti ribiškega območja.

(2)

V načrtu se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo tistih delov ribiškega območja, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave.

(3)

Načrt se izdela za obdobje šestih let na podlagi programa iz prejšnjega člena.

(4)

Osnutek načrta pripravi zavod na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti. Ministrstvo pred sprejemom načrta seznani javnost z vsebino osnutka načrta. Osnutek načrta se javno objavi vsaj v enem javnem glasilu in vsebuje tudi naznanilo o tem, kje si lahko zainteresirani ogledajo dokumentacijo v zvezi z osnutkom načrta, koliko časa bo načrt na vpogled in rok za sprejem pripomb. Rok za sprejem pripomb ne sme biti krajši od 15 dni.

(5)

Vsebino načrta podrobneje predpiše minister.

(6)

Načrt sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in ministrom, pristojnim za vode.

12. člen

(ribiškogojitveni načrt)

(1)

Ribiškogojitveni načrt je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih ribiških okoliših. Pri tem se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiškogojitvenega načrta.

(2)

Ribiškogojitveni načrt vsebuje:

1.

podatke o:

a)

oceni stanja;

b)

vplivih na ribiški okoliš;

c)

izvajalcu ribiškega upravljanja;

č)

analizi ribiškega upravljanja za preteklo obdobje;

d)

območjih, ki so varovana po predpisih o ohranjanju narave, in

2.

ureditev:

a)

revirjev in njihove namembnosti;

b)

poribljavanja;

c)

sonaravne gojitve rib;

č)

gojitve rib v nadzorovanih pogojih v ribogojnicah;

d)

ribolovnih režimov;

e)

števila ribolovnih dni;

f)

količine ulova rib;

g)

rezervatov genskega materiala rib;

h)

odvzema spolnih celic rib;

i)

ribiških tekmovanj in tekmovalnih tras;

j)

drugih, za ribiško upravljanje pomembnih vsebin.

(3)

Osnutek ribiškogojitvenega načrta za obdobje šestih let za vsak posamezen ribiški okoliš na podlagi načrta iz prejšnjega člena izdela zavod na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti.

(4)

Ribiškogojitveni načrt na predlog zavoda sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, in ministrom, pristojnim za vode.

(5)

Vsebino ribiškogojitvenega načrta podrobneje predpiše minister.

(6)

Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše pogoje ribiškega upravljanja, če izvajanje ribiškogojitvenega načrta neposredno ogroža ugodno stanje rib.

13. člen

(letni program izvajalca ribiškega upravljanja in poročanje)

(1)

Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta.

(2)

Letni program ureja izvajanje ribiškogojitvenega načrta za posamezno leto na podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu; ta ocena stanja je sestavni del letnega programa.

(3)

Izvajalec ribiškega upravljanja pripravi letni program do 31. decembra za prihodnje leto in ga pošlje zavodu v potrditev. Če zavod v 30 dneh ne da pisnih pripomb, se šteje, da je letni program potrjen. Do potrditve novega letnega programa se uporablja letni program za preteklo leto.

(4)

Izvajalec ribiškega upravljanja mora najpozneje do 31. marca pripraviti letno poročilo o izvajanju letnega programa za preteklo leto in ga poslati zavodu.

(5)

Vsebino letnega programa in letnega poročila podrobneje predpiše minister.

IV. TRAJNOSTNA RABA RIB

14. člen

(trajnostna raba rib)

Trajnostna raba rib je izvajanje ribolova v obsegu, na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst.

15. člen

(odvzem spolnih celic)

(1)

Odvzem spolnih celic spolno zrelih rib za nadaljnjo gojitev domorodnih ribjih vrst (v nadaljnjem besedilu: smukanje) praviloma poteka v rezervatih za plemenke, lahko pa tudi v drugih delih ribiškega okoliša, določenih v ribiškogojitvenem načrtu.

(2)

Če smukanje v ribiškogojitvenem načrtu ni določeno, lahko minister na podlagi vloge izvajalca ribiškega upravljanja smukanje dovoli po pridobitvi mnenja zavoda.

(3)

Način in pogoje smukanja predpiše minister.

16. člen

(poribljavanje)

(1)

Poribljavanje se izvaja tako, da je omogočen ribolov in pri tem ni ogroženo ugodno stanje vrst po predpisih o ohranjanju narave.

(2)

Poribljavanje se izvaja samo z ribami iz sonaravne gojitve in ribogojnic, ki imajo dovoljenje iz 41. člena tega zakona ter so zdravstveno neoporečne po predpisih o veterinarstvu.

(3)

Izvajalec ribiškega upravljanja lahko v novo zgrajenih objektih izvede poribljavanje po predhodni spremembi ribiškogojitvenega načrta in letnega programa.

17. člen

(genski material)

Odvzem genskega materiala rib iz narave se opravi v skladu s tem zakonom in predpisi o ohranjanju narave.

18. člen

(sonaravna gojitev)

(1)

Sonaravna gojitev rib je gojitev domorodnih vrst v naravnem okolju in se ne šteje za gojitev po predpisih o ohranjanju narave ter predpisih o vodah.

(2)

Sonaravna gojitev rib je vložitev zaroda in odlov mladic po končanem ciklusu ter se zaradi ohranjanja genske raznolikosti rib izvaja samo v gojitvenih revirjih v istem povodju.

19. člen

(gradnje in drugi posegi na območju ribiškega okoliša)

(1)

Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti.

(2)

Gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih po predpisih o graditvi objektov, se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja zavoda.

(3)

Zaradi prehajanja rib čez grajene objekte v vodah mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. Funkcionalnost prehoda zagotavlja lastnik oziroma najemnik objekta.

(4)

Zavod v sodelovanju z izvajalcem ribiškega upravljanja izda mnenje o vplivu posega na stanje rib v postopku izdaje vodne pravice po predpisih o vodah.

20. člen

(pogin rib)

(1)

Pogin rib je lahko posledica naravne, okoljske, druge nesreče ali kaznivega dejanja.

(2)

Kdor opazi pogin rib, mora o tem nemudoma obvestiti center za obveščanje.

(3)

Vzorčenje vode, sedimenta in poginulih rib opravi izvajalec obvezne gospodarske javne službe spremljanja nenadnega onesnaževanja voda po predpisih o vodah ali veterinarska inšpekcija v skladu s svojimi pristojnostmi. Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, vzorčenje vode, sedimenta in poginulih rib opravi policija.

(4)

Pri poginu rib mora izvajalec ribiškega upravljanja izdelati skico kraja in zapisnik pogina, sešteti in izmeriti maso poginulih rib, in sicer ločeno po posameznih vrstah.

(5)

Izvajalec ribiškega upravljanja mora v 14 dneh poslati skico in zapisnik (kraj, čas, vrste in količino poginulih rib) o poginu rib zavodu.

(6)

Izvajalec ribiškega upravljanja mora poskrbeti za ravnanje s poginulimi ribami v skladu z veterinarskimi predpisi.

(7)

Podrobnejša pravila ravnanja v zvezi z ukrepanjem ob poginih rib predpiše vlada.

V. RIBOLOV

21. člen

(ribolov)

(1)

Ribolov je lovljenje rib in se izvaja v skladu s tem zakonom.

(2)

Riba, ki je ulovljena v skladu z določbami tega zakona, postane last ribiča, ki je ribo ulovil.

22. člen

(ribolovna dovolilnica)

(1)

Ribe je dovoljeno loviti le z veljavno ribolovno dovolilnico.

(2)

Ribolovno dovolilnico izda izvajalec ribiškega upravljanja za posamezen ribolovni revir.

(3)

Ceno za ribolovno dovolilnico določi izvajalec ribiškega upravljanja.

(4)

Veljavna ribolovna dovolilnica mora vsebovati: datum ribolova, ime izdajatelja, ribolovni revir, ime in priimek imetnice oziroma imetnika ribolovne dovolilnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik), ribe, ki jih je dovoljeno loviti, dovoljeni ribolovni režim, zaporedno številko, in žig izvajalca ribiškega upravljanja.

(5)

Prihodki, pridobljeni s prodajo ribolovnih dovolilnic, se vodijo na posebnem knjigovodskem kontu izvajalca ribiškega upravljanja.

(6)

Podrobnejšo vsebino in obliko ribolovne dovolilnice predpiše minister.

23. člen

(pravica dostopa do vode)

(1)

Lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča mora izvajalcu ribiškega upravljanja in ribiču dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče in zadrževanje na njem zaradi izvajanja ribiškega upravljanja.

(2)

Izvajalec ribiškega upravljanja in ribič morata pri izvajanju ribiškega upravljanja in ribolovu čim manj vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih nalogah pa odpraviti morebitno povzročeno škodo.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko prehod in zadrževanje omeji na zemljiščih, ki jih je dovoljeno ograditi v skladu z zakonom.

24. člen

(ribolovni režim)

(1)

Ribolovni režim določa zlasti način ribolova, najmanjše lovne mere, varstvene dobe rib in dnevni uplen.

(2)

Ribo, ki je ulovljena v nasprotju z ribolovnim režimom ali ni predmet ribolova, je treba takoj živo in nepoškodovano vrniti v vodo.

(3)

Ribolovni režim iz prvega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.

25. člen

(prepovedi)

(1)

Prepovedano je loviti ribe:

-

brez veljavne ribolovne dovolilnice;

-

na varstvenih območjih in drugih revirjih, ki niso ribolovni in so določeni po tem zakonu in predpisih o vodah;

-

salmonidne ribe ponoči;

-

z razstrelivi;

-

s strupi;

-

z ostmi, podvodnimi in drugimi puškami, na zanko ali nastavo;

-

s križaki, saki, koši, mrežami vseh vrst in vršami;

-

z mosta;

-

pod ledom;

-

na prehodih za ribe;

-

v depresijah, lužah, poplavljenih površinah in drugih vodnih površinah, ki nastanejo ob umiku ali presihanju vode;

-

tako da se pregradi, zapre, izčrpa ali drugam spelje voda;

-

z uporabo elektrike (v nadaljnjem besedilu: elektroribolov);

-

na načine, ki niso v skladu z ribolovnim režimom.

(2)

Prepovedano je upleniti:

-

ribe v varstveni dobi;

Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)

Časovnica