na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 93-4018/2005, stran 9632 DATUM OBJAVE: 21.10.2005
VELJAVNOST: od 1.1.2006 / UPORABA: od 1.1.2006
RS 93-4018/2005
Verzija
8 / 9
Čistopis se uporablja od 19.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
4018. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
o razglasitvi Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
Razglašam Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. oktobra 2005.
Št. 001-22-101/05
Ljubljana, 12. oktober 2005
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O VETERINARSKIH MERILIH SKLADNOSTI (ZVMS)
O VETERINARSKIH MERILIH SKLADNOSTI (ZVMS)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja veterinarska merila skladnosti, sledljivost in certificiranje v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi in krmo; veterinarska merila skladnosti in z veterinarsko stroko povezana pravila prometa ter uporabe zdravil; veterinarske preglede; veterinarski nadzor; ukrepe uradnega veterinarskega nadzora; financiranje veterinarskih pregledov in uradnega veterinarskega nadzora; baze podatkov in informacijski sistem ter posebni upravni postopek.
2. člen
(predpisi Skupnosti)
(1)
Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive:
1.
Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 29, z vsemi spremembami);
2.
Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L št. 378 z dne 31. decembra 1982, str. 58, z vsemi spremembami);
3.
Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L št. 395 z dne 30. decembra 1989, str. 13, z vsemi spremembami);
4.
Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L št. 268 z dne 24. septembra 1991, str. 56, z vsemi spremembami);
5.
Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L št. 24 z dne 30. januarja 1998, str. 9, z vsemi spremembami);
6.
Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L št. 13 z dne 16. januarja 1997, str. 97, z vsemi spremembami);
7.
Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L št. 351 z dne 2. decembra 1989, str. 34, z vsemi spremembami);
8.
Direktiva Sveta 92/102/ES z dne 27. novembra o identifikaciji in registraciji živali (UL L št. 355 z dne 5. decembra 1992, str. 32, z vsemi spremembami);
9.
Direktiva Sveta 96/43/ES z dne 26. junija 1996 o spremembi in pripravi prečiščenega besedila Direktive 85/73/EGS z namenom zagotavljanja financiranja veterinarskih pregledov in kontrol nad živimi živalmi in nekaterimi živalskimi proizvodi, in spremembi Direktive 90/675/EGS in 91/496/EGS (UL L št. 162 z dne 1. julija 1996, str. 1, z vsemi spremembami);
10.
Direktiva 2001/82/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. novembra 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na uporabo zdravil in z uporabo povezano sledljivost zdravil;
11.
Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 3, z vsemi spremembami);
12.
Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 10, z vsemi spremembami);
13.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. decembra 2003, str. 31, z vsemi spremembami).
(2)
S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
1.
Uredba (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. februarja 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu ter na varnost krme;
2.
Uredba (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004), razen v delu, ki se nanaša na živila, ki niso predmet tega zakona, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;
3.
Uredba (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu;
4.
Uredba (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004);
5.
Uredba (ES) 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega veterinarskega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 206, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 854/2004);
6.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. marca 2005, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;
7.
Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L št. 77 z dne 16. marca 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;
8.
Uredba (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002);
9.
Uredba (ES) 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. februarja 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005);
10.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. oktobra 2003, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003);
11.
Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. avgusta 2000, str. 1, z vsemi spremembami);
12.
Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. januarja 2004, str. 8, z vsemi spremembami).
(3)
S tem zakonom se ureja izvajanje Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 19, z vsemi spremembami).
(4)
Predmet tega zakona so tudi izvedbeni predpisi predpisov Skupnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
3. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je določitev:
1.
meril skladnosti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živali, živalski proizvodi in krma z vidika varnosti;
2.
nivoja kakovosti laboratorijskega preizkušanja in poročanja ter diagnostičnih postopkov;
3.
dodatnih pravil zaščite živali;
4.
pravic in dolžnosti:
-
imetnikov živali in trgovcev z živalmi,
-
oseb, odgovornih za tovor,
-
nosilcev dejavnosti živilske proizvodnje in distribucije živil,
-
nosilcev dejavnosti zbiranja, predelave, obdelave in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov,
-
nosilcev dejavnosti na področju krme,
-
laboratorijev;
5.
ukrepov spremljanja, odkrivanja, preprečevanja, izkoreninjanja, obvladovanja in poročanja o določenih boleznih živali, za katere je potrebno nujno ukrepanje z uvedbo zapor držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) oziroma posameznih območij, ter o določenih zoonozah;
6.
veterinarskih pravil trgovanja glede na status določene bolezni v državi ali regiji, od koder pošiljka prihaja v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: RS) oziroma kamor je namenjena;
7.
prepovedi uporabe določenih substanc za uporabo v veterinarski medicini oziroma živinoreji;
8.
z veterinarsko stroko povezanih pravil prometa in uporabe zdravil;
9.
ukrepov monitoringa, odkrivanja, sankcioniranja in poročanja pri ugotovitvah uporabe prepovedanih substanc oziroma nedovoljene uporabe substanc ter ugotovitvi preseženih vrednosti določenih škodljivih ostankov;
10.
postopkov preverjanja skladnosti:
-
živali in živalskih proizvodov,
-
krme z vidika varnosti,
-
uporabe zdravil v veterinarski medicini in z uporabo povezane sledljivosti zdravil,
-
objektov, naprav in procesov za rejo, promet in trgovanje z živalmi,
-
objektov, naprav in procesov proizvodnje, predelave, distribucije in odstranjevanja živalskih proizvodov;
11.
posebnih postopkov:
-
veterinarskega pregleda harmoniziranih živali in živali, ki niso harmonizirane,
-
veterinarskega pregleda harmoniziranih živalskih proizvodov in živalskih proizvodov, ki niso harmonizirani,
-
veterinarskega pregleda živali pri vnosu na teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma pri izstopu oziroma drugih obveznih pregledov živali pri vnosu oziroma izstopu s teritorija EU,
-
načina veterinarskega pregleda proizvodov, za katere je v skladu s predpisi obvezen veterinarski pregled, pri vnosu na teritorij EU oziroma pri izstopu;
12.
izvajanja uradnega veterinarskega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali;
13.
izvajanja z veterinarsko stroko povezanega uradnega veterinarskega nadzora nad prometom in uporabo zdravil;
14.
uradnega veterinarskega nadzora za zagotovitev, da je uvoženo blago skladno ali enakovredno z zakonodajo Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) o krmi in živilih;
15.
načina financiranja izvajanja preverjanja skladnosti in veterinarskega nadzora v RS, načina izračuna višine veterinarskih pristojbin, načina njihovega obračunavanja, zavezancev za plačilo ter načina zbiranja veterinarskih pristojbin in porabe zbranih sredstev.
4. člen
(teritorij EU)
Za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora nad živalmi, živalskimi proizvodi in krmo se opredeli teritorij EU, ki obsega:
1.
ozemlje Kraljevine Belgije;
2.
ozemlje Češke republike;
3.
ozemlje Kraljevine Danske brez Ferskih otokov in Grenlandije;
4.
ozemlje Zvezne republike Nemčije;
5.
ozemlje Republike Estonije;
6.
ozemlje Helenske republike;
7.
ozemlje Kraljevine Španije brez Ceute in Melille;
8.
ozemlje Francoske republike;
9.
ozemlje Irske;
10.
ozemlje Italijanske republike;
11.
ozemlje Republike Ciper;
12.
ozemlje Republike Latvije;
13.
ozemlje Republike Litve;
14.
ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg;
15.
ozemlje Republike Madžarske;
16.
ozemlje Republike Malte;
17.
ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi;
18.
ozemlje Republike Avstrije;
19.
ozemlje Republike Poljske;
20.
ozemlje Portugalske republike;
21.
ozemlje Republike Slovenije;
22.
ozemlje Slovaške republike;
23.
ozemlje Republike Finske;
24.
ozemlje Kraljevine Švedske;
25.
ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske;
26.
ozemlje Republike Bolgarije;
27.
ozemlje Romunije;
28.
ozemlje Republike Hrvaške.
5. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega zakona se uporabljajo definicije iz uredb iz drugega odstavka 2. člena tega zakona in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
1.
carinsko dovoljena raba ali uporaba je carinsko dovoljena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe (EGS) št. 2913/92;
2.
certificiranje je postopek preverjanja pogojev, na podlagi katerega se potrdi spričevalo ali drug dokument v zvezi s skladnostjo v pisni, elektronski ali drugi enakovredni obliki;
3.
dajanje na trg pomeni imeti živalske proizvode, krmo in določene substance za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, kot tudi prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov na teritoriju EU;
4.
dnevnik veterinarskih posegov je evidenca, ki se vodi na gospodarstvu in v katero se vpisujejo predpisani podatki o posegih in zdravljenju živali ter navodila veterinarja oziroma veterinarke (v nadaljnjem besedilu: veterinar);
5.
dokumentacijski pregled pomeni pregled komercialnih dokumentov in, kadar je to primerno, dokumentov, zahtevanih z zakonodajo o živalih, krmi in živalskih proizvodih, ki spremljajo pošiljko;
6.
država izvora oziroma regija izvora je država oziroma regija, kjer je mesto izvora živali oziroma proizvodov;
7.
evidentirani posredniki in distributerji so nosilci živilske dejavnosti kot prvi prejemniki pošiljke na območju RS, ki živil pred dajanjem na trg ne obdelujejo, predelujejo ali preembalirajo;
8.
fizični pregled je pregled živali, živalskih proizvodov ali krme, ki lahko vključuje preglede prevoznih sredstev, pakiranja, označevanja in temperature, vzorčenje za analizo in laboratorijsko preskušanje ter katerekoli druge preglede, ki so potrebni za potrditev skladnosti z zakonodajo o živalih, krmi in živilih;
9.
gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih;
10.
gospodarstvo so kmetijsko gospodarstvo ali prostori trgovca na ozemlju države članice v smislu nacionalnih predpisov, kjer so ali se redno redijo živali. V primeru kopitarjev gospodarstvo pomeni kmetijsko gospodarstvo ali športni objekt, hlev ali vsak prostor ali objekt, kjer se običajno redijo ali zadržujejo kopitarji, ne glede na namen;
11.
harmonizirane živali oziroma harmonizirani živalski in drugi proizvodi so tisti, za katere obstajajo enotni predpisi Skupnosti in država članica ne more predpisati drugačnih pogojev, ki bi lahko ovirali prost pretok blaga na teritoriju EU;
12.
hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. junija 2003, str. 1, z vsemi spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 998/2003);
13.
identifikacijski pregled je vizualni pregled za zagotovitev, da se spričevalo ali drugi dokumenti, ki spremljajo pošiljko, ujemajo z označitvijo in vsebino pošiljke;
14.
imetnik oziroma imetnica živali (v nadaljnjem besedilu: imetnik živali) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali;
15.
izbruh alimentarne infekcije je pojav dveh ali več primerov iste bolezni oziroma okužbe pri ljudeh, opaženih v istih danih okoliščinah, ali stanje, v katerem opaženo število primerov presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na isti vir hrane;
16.
izvoz je komercialni premik na namembni kraj izven območja EU, opredeljenega s Pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);
17.
medicirana krma je krmna mešanica, ki vsebuje zdravila za uporabo v veterinarski medicini in je brez nadaljnje predelave namenjena krmljenju živali;
18.
mejna veterinarska postaja (v nadaljnjem besedilu: MVP) je katerakoli kontrolna točka na meji teritorija EU, določena in odobrena za izvajanje veterinarskih pregledov živali, živalskih proizvodov ter drugih proizvodov, določenih s predpisi Skupnosti;
19.
mesto izvora je gospodarstvo ali obrat, kjer se pripravi pošiljka za oddajo na trg, promet, trgovanje ali izvoz in se opravi predpisan pregled oziroma certificiranje;
20.
namembna država oziroma regija je država oziroma regija, kjer je namembno mesto;
21.
namembno mesto je gospodarstvo, obrat ali katerikoli drug prejemnik oziroma prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) pošiljke, naveden na dokumentu, ki spremlja pošiljko;
22.
nedovoljena uporaba je uporaba substanc, ki nimajo dovoljenja za promet v skladu s predpisi Skupnosti, za živali, in uporaba substanc, ki imajo dovoljenje za promet v skladu s predpisi Skupnosti, vendar za druge indikacije ali pod drugimi pogoji kot so določeni v dovoljenju za promet, če ta zakon ne določa drugače;
23.
nedovoljene substance so substance, ki so predmet nedovoljene uporabe;
24.
nekomercialni premiki so premiki živali, kot so določeni z Uredbo 998/2003 in predpisi, ki urejajo premike in uvoz kopitarjev z vsemi spremembami, premiki živali na ozemlju RS, pri katerih ni neposrednega komercialnega učinka (npr. sezonska paša, sodelovanje na kulturni oziroma športni prireditvi, počitnice in izleti z živalmi, selitev lastnika skupaj z živalmi), ter premiki živalskih proizvodov in krme brez komercialnega namena oziroma neposrednega komercialnega učinka (npr. premiki krme za lastne potrebe, zbiranje živalskih trupel v okviru veterinarsko higienske službe);
25.
oseba, odgovorna za tovor, je katerakoli pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 odgovorna za razvoj različnih situacij, ki jih zajema navedena uredba, v katerih se lahko znajde pošiljka, kakor tudi zastopnik iz 5. člena navedene uredbe, ki prevzame takšno odgovornost za nadaljevanje pregledov, določenih s tem zakonom;
26.
pošiljka so živali, živalski proizvodi ali krma iste vrste, zajeti v istem dokumentu, predpisanem z veterinarsko zakonodajo, ki se nahajajo na istem prevoznem sredstvu, izvirajo z istega mesta izvora in so namenjeni na isto namembno mesto;
27.
povzročitelj zoonoze je vsak virus, bakterija, gliva, parazit ali druga biološka enota, za katero je verjetno, da povzroča zoonozo;
28.
premik je vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj) oziroma odprema pošiljke živalskih proizvodov in krme, ne glede na namen;
29.
prepovedane substance so substance, katerih dajanje na trg in uporaba sta prepovedana, ter substance, katerih uporaba je prepovedana v skladu s predpisi Skupnosti;
30.
pristojni organ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za zagotavljanje skladnosti z veterinarsko in živilsko zakonodajo in za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora, ali kateri koli drug organ, na katerega je osrednji organ prenesel to pristojnost; kadar je to primerno, vključuje tudi ustrezen organ države nečlanice. Pristojni organ v RS je organ, pristojen za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava);
31.
promet je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, znotraj RS;
32.
rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali druge gospodarske namene;
33.
reprodukcijski material so živalsko seme, jajčne celice in zarodki, vključno z valilnimi jajci in ikrami;
34.
rezidua so ostanki dovoljenih substanc, ki lahko v preseženih količinah v živilih, določenih s predpisi Skupnosti, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ter prepovedane in nedovoljene substance;
35.
serija živali je skupina živali iste vrste in iste starostne skupine, ki jo na istem posestvu vzredijo istočasno in pod enakimi pogoji;
36.
skladnost je izpolnjevanje pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo živali in zoonoze, zaščito živali, živalske proizvode in varnost krme ter rezidua in uporabo zdravil v veterinarski medicini;
37.
skupni vstopni veterinarski dokument (v nadaljnjem besedilu: SVVD) je predpisana oblika veterinarskega spričevala za pošiljko živali ali proizvodov, ki potrjuje opravljen veterinarski pregled po predpisanem postopku pri vnosu pošiljke na teritorij EU, in na katerem so navedeni rezultati pregleda in odločitev uradnega veterinarja glede izpolnjevanja pogojev za vnos oziroma uvoz;
38.
sledljivost je možnost sledenja in spremljanja živali, živalskih proizvodov in krme skozi vse faze pridelave, predelave, distribucije in uničenja, vključno s sledenjem snovi, ki so namenjene za vključitev v živilo ali se zanje pričakuje, da bodo vključene v živilo ali krmo, ter zdravil, namenjenih za uporabo v veterinarski medicini;
39.
trgovanje je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembni kraj v drugi državi članici EU, kot to ustreza pomenu iz Pogodbe;
40.
uporaba prepovedanih substanc pomeni dajanje prepovedanih substanc živalim;
41.
uradni pooblaščenec oziroma pooblaščenka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) za certificiranje je uradni veterinar oziroma uradna veterinarka (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar) ali katerakoli druga oseba, ki jo pristojni organ v primerih, predvidenih z veterinarsko zakonodajo, lahko pooblasti za podpisovanje spričeval, kakršna zahteva veterinarska zakonodaja; v RS sta to uradni veterinar in odobreni veterinar oziroma odobrena veterinarka (v nadaljnjem besedilu: odobreni veterinar);
42.
uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame uradni veterinar oziroma oseba, ki jo za to dejanje pooblasti generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Uprave;
43.
uvoz je sprostitev živali, živalskih proizvodov in krme v prost pretok ali namen sprostitve v prost pretok na teritoriju EU;
44.
uvozni kriteriji so veterinarske zahteve, določene s predpisi Skupnosti, ki jih morajo izpolnjevati živali in proizvodi, namenjeni uvozu;
45.
veterinarski nadzor je uradni veterinarski nadzor po tem zakonu in vse druge vrste nadzora po tem zakonu, za katerih izvajanje se zahteva univerzitetna izobrazba veterinarske medicine;
46.
veterinarski pregled je vsak fizični pregled oziroma upravna formalnost, ki velja za živali, živalske in druge proizvode in katerih namen je varovanje javnega zdravja, zdravstvenega varstva živali in dobrega počutja živali;
47.
veterinarska zakonodaja so ta zakon, vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi, drugi predpisi s področja veterinarstva, zaščite živali in zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter vsi predpisi Skupnosti z veterinarskega področja;
48.
vnos je dejanski fizični vnos na teritorij EU z namenom uvoza, tranzita ali skladiščenja v proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in pri registriranih oskrbovalcih ladij ter vnos hišnih živali pri nekomercialnih premikih;
49.
zdravila so snovi ali kombinacije snovi, kot so definirana v predpisih, ki urejajo zdravila;
50.
zoonoza je vsaka bolezen oziroma okužba, ki se naravno neposredno ali posredno prenaša med živalmi in ljudmi;
51.
živalski proizvodi so živila, živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi ter krma izključno živalskega izvora;
52.
živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so živalski stranski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP), reprodukcijski material in drugi tovrstni proizvodi;
53.
živila so tista, ki ustrezajo definiciji iz Uredbe 178/2002 in so živalskega izvora.
6. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)
(1)
Imetniki živali, nosilci dejavnosti in drugi upravičenci po tem zakonu imajo pravico do izvedbe predpisanih veterinarskih pregledov, certificiranja in izdaje predpisanih dokumentov.
(2)
Uprava zagotavlja imetnikom živali in nosilcem dejavnosti po tem zakonu izvedbo predpisanih postopkov registracij oziroma odobritev.
(3)
Vsakdo ima dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami reziduov v živilih živalskega izvora.
(4)
Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje veterinarskega pregleda in veterinarskega nadzora, kakor tudi odvzem potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov ter pri tem nuditi tehnično pomoč.
(5)
Imetniki živali morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.
(6)
Vlada mora zagotoviti, da živali in proizvodi, namenjeni trgovanju ali prometu, izvirajo iz gospodarstev, centrov ali organizacij, na katerih so opravljeni predpisani redni uradni veterinarski pregledi. Podrobnejše pogoje o načinu pregleda in financiranju predpiše ministrica oziroma minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu s predpisi Evropske skupnosti.
(7)
Fizične in pravne osebe morajo najaviti odpremo oziroma prispetje pošiljke, kadar in kakor je to določeno z veterinarsko zakonodajo.
(8)
Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti območni urad Uprave ali veterinarsko organizacijo, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, brezplačno dati v zahtevanem roku podatke o zdravstvenem stanju živali, o varnosti živalskih proizvodov in krme in o uporabi zdravil ter o izvajanju ukrepov in omogočiti preveritev danih podatkov.
(9)
Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.
(10)
Podrobnejši obseg, vrste živali in način pregledov, način najave ter podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc ter zagotavljanje podatkov v centralnem informacijskem sistemu Uprave (v nadaljnjem besedilu: CIS VET) predpiše minister.
II. SKLADNOST
A. TEMELJNE DOLOČBE
7. člen
(veterinarski nadzor in registracija)
(1)
Pod veterinarskim nadzorom so živali, vključno z živalmi v obratih po tem zakonu, na sejmih, trgih, prodajalnah ter drugih prodajnih in zbirnih mestih, razstavah, športnih tekmovanjih, oborah za divje živali, dogonih in drugih javnih mestih, kjer se namensko zbirajo živali, ter gospodarstva, sejmi, zbirni centri, zbirališča, prodajalne hišnih živali, prevozniki, trgovci ter sredstva, naprave in oprema za rejo in prevoz živali.
(2)
Pod veterinarskim nadzorom so živalski proizvodi, krma in voda za napajanje živali, obrati po tem zakonu ter sredstva, naprave in oprema za pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo, predelavo, prevoz in skladiščenje živalskih proizvodov.
(3)
Pod veterinarskim nadzorom je uporaba zdravil in z uporabo povezana sledljivost zdravil pri pravnih oziroma fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili, in pri uporabnikih zdravil. Predmet veterinarskega nadzora pri uporabi zdravil je tudi predpisovanje, izdajanje in dajanje zdravil živalim.
(4)
Prevozniki ter zbirni centri, zbirališča, sejmi in trgovci, ki so pod veterinarskim nadzorom, morajo biti evidentirani, odobreni oziroma registrirani pri Upravi. Izpolnjevanje predpisanih pogojev glede prostorov, kadrov in opreme ugotavlja Uprava z odločbo v upravnem postopku.
(5)
Natančnejši pogoji in postopek evidentiranja, odobritve ter registracije so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
8. člen
(obrati)
(1)
Obrati po tem zakonu so predpisano opremljeni in oskrbovani objekti in prostori nosilcev dejavnosti, v katerih ti opravljajo dejavnost proizvodnje, obdelave, predelave, skladiščenja, distribucije ali kakršnegakoli drugega ravnanja z živalskimi proizvodi in krmo, namenjenimi dajanju na trg, prometu ali trgovanju, kot tudi deli kmetijskih gospodarstev v skladu z Uredbo 183/2005. Vpisani morajo biti v evidence, ki se vodijo na Upravi oziroma na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.
(2)
Obrat mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(3)
Obrat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se odobri ali registrira po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s predpisom ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Postopek registracije ali odobritve se začne na podlagi vloge nosilca dejavnosti, ki jo vloži na Upravo.
(4)
Obratu, ki ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega odstavka tega člena, se začasno ali trajno odvzame registracija oziroma odobritev po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s predpisom ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(5)
Natančnejšo vsebino vloge in način ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih pogojev predpiše minister.
9. člen
(pogoji za premike)
(1)
Nekomercialni premiki se izvajajo v skladu s pogoji, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. V primeru sprejema državnega programa izkoreninjenja določene bolezni za pridobitev posebnega statusa glede zdravstvenega stanja (v nadaljnjem besedilu: status), lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje za tovrstne premike.
(2)
Promet z živalmi se izvaja v skladu s pogoji, ki jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače. V primeru sprejema državnega programa izkoreninjenja določene bolezni za pridobitev statusa lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje prometa.
(3)
Trgovanje z živalmi se izvaja pod pogoji, ki jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti. Glede določenih bolezni je za trgovanje potrebno izpolnjevati tudi pogoje glede statusov iz 15. člena tega zakona, dodatna jamstva ali druge predpisane pogoje, ki se lahko nanašajo na državo, regijo, gospodarstvo, čredo ali žival.
(4)
Premik živali in proizvodov je dovoljen samo, če v izvorni državi ali regiji oziroma na gospodarstvu izvora na teritoriju Skupnosti ni omejitev pri trgovanju oziroma niso uvedeni zaščitni ukrepi zaradi bolezni živali. Bolezni živali, zaradi katerih se lahko uvedejo omejitve pri trgovanju oziroma se zaradi njih uvedejo zaščitni ukrepi, ter območja, kjer veljajo omejitve oziroma zaščitni ukrepi, so določeni s predpisi Skupnosti.
(5)
Bolezni in območja ter dodatni in posebni pogoji so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(6)
Izvoz se do izstopne točke s teritorija EU odvija v skladu s pogoji, ki veljajo za trgovanje, po izstopu pa se s pošiljkami ravna, kot je to določeno v predpisih namembne oziroma tranzitnih držav izven teritorija EU.
10. člen
(uvoz)
(1)
Dovoljen je uvoz le iz tistih držav oziroma regij in le tistih živali, živalskih proizvodov in drugih proizvodov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje Skupnosti, so po predpisih Skupnosti pod veterinarskim nadzorom in so na seznamih, ki jih objavi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(2)
Uvoz živalskih proizvodov je dovoljen iz obratov v državah iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo predpisane pogoje Skupnosti in so na seznamih, ki jih objavi Komisija.
(3)
Živali in proizvode iz prvega odstavka tega člena mora pri uvozu spremljati dokument, določen s predpisi Skupnosti.
(4)
V primeru, da ni katerega od predpisov iz prejšnjih odstavkov, je uvoz živali oziroma proizvodov iz prvega odstavka tega člena dovoljen pod pogoji, ki jih določi namembna država. Pogoje za primere, ko je namembna država RS, predpiše minister.
(5)
Natančnejši pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti drugače določeno.
B. ŽIVALI IN BOLEZNI ŽIVALI
11. člen
(prijava)
(1)
Imetniki živali morajo gojitev, posedovanje rejnih živali, hotel za živali ali zavetišče za zapuščene živali ter dejavnost zbiranja, prodaje, prevoza, prometa ali trgovanja z živalmi in spremembe prijaviti Upravi, ki o tem vodi evidence in registre.
(2)
Uprava lahko za zbiranje prijav in vodenje evidenc oziroma registrov iz prejšnjega odstavka pooblasti drug organ.
(4)
Natančnejši pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti drugače določeno.
12. člen
(sledljivost in dokumenti)
(1)
Imetnik živali mora zagotoviti, da so živali na predpisan način označene in registrirane.
(2)
Imetnik živali mora voditi predpisane evidence in registre ter zagotoviti sledljivost živali pri premikih.
(3)
Pri premikih morajo živali spremljati predpisani dokumenti.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Uprava v izjemnih primerih določi obveznost veterinarskega spričevala za premike na ozemlju RS, kadar se to zahteva v skladu s predpisi Skupnosti ali je to nujno zaradi zaščite zdravja ljudi in živali.
(5)
Natančnejši pogoji za označevanje in registracijo živali ter oblika in vsebina dokumentov iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih določi minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
13. člen
(veterinarska napotnica)
(1)
Bolne in poškodovane živali se prevažajo v klavnico v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali, spremljati pa jih mora veterinarska napotnica, ki jo izda veterinar po opravljenem kliničnem pregledu in ko se je prepričal, da ni ovir glede zakola živali z namenom proizvodnje živil.
(2)
Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali iz prejšnjega odstavka.
(3)
Veterinarska napotnica mora spremljati tudi živali, ki se odpremljajo v klavnico iz gospodarstev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami.
(4)
Trupla v sili zaklanih živali se lahko odpremijo v klavnico ter uporabijo v skladu z Uredbo 853/2004 oziroma se uporabijo ali neškodljivo odstranijo v skladu z Uredbo 1774/2002.
(5)
Vsebina in oblika predpisanih dokumentov iz prejšnjega odstavka sta določeni z Uredbo 854/2004 in Uredbo 1774/2002, obliko in vsebino veterinarske napotnice iz prvega in tretjega odstavka tega člena pa predpiše minister.
14. člen
(hišne živali)
(1)
Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu Uprave. Postopek se začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
1.
posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30 dni v 12 mesecih na stanovanje;
2.
ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.
(3)
Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
15. člen
(razvrstitev bolezni, statusi, dodatna jamstva)
(1)
Bolezni živali, ki jih obravnava ta zakon in zaradi katerih se izvajajo preventivni ter drugi ukrepi, se glede na vrsto okužbe in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrstijo v skladu z mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in s predpisi Skupnosti.
(2)
Za določene bolezni živali se lahko pridobi status, ki se nanaša na čredo, jato, gospodarstvo, regijo ali državo.
(3)
Statuse, ki se nanašajo na čredo, jato ali gospodarstvo v RS podeljuje Uprava.
(4)
Status, ki se nanaša na regijo ali državo, dodeli glede na bolezen Komisija, Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE) ali druga mednarodna organizacija. Ne glede na to pa lahko Uprava proglasi regijo ali državo, prosto določenih bolezni, če to ni drugače določeno s predpisi Skupnosti ali mednarodnimi pravili.
(5)
Glede določenih bolezni živali je treba, kadar tako odloči Komisija, upoštevati morebitne pravice držav članic zahtevati dodatna jamstva, ki se nanašajo na regijo ali državo.
(6)
O začetku postopka za pridobitev statusa, ki se nanaša na celotno ozemlje RS in postopka za pridobitev pravice RS zahtevati dodatna jamstva, odloči Vlada RS (v nadaljnjem besedilu: Vlada).
(7)
Podrobnejša razvrstitev bolezni živali in ukrepi iz prvega odstavka tega člena ter bolezni in pogoji za pridobitev statusov in pravice zahtevati dodatna jamstva iz drugega in petega odstavka tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
16. člen
(temeljno znanje o boleznih)
(1)
Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi, morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali.
(2)
Temeljno znanje o boleznih ter o predpisih si osebe iz prejšnjega odstavka pridobijo na usposabljanjih, za katera Uprava potrdi program in izvajalca.
(3)
Šteje se, da osebe iz prvega odstavka tega člena izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena, če ob uveljavitvi tega zakona pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi.
(4)
Podrobnejše pogoje glede usposabljanja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(5)
Šteje se, da imajo pridobljeno temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali osebe, ki imajo končano najmanj ustrezno poklicno šolo kmetijske ali veterinarske smeri.
(6)
Stroški izobraževanja se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
17. člen
(pojav bolezni oziroma suma bolezni)
(1)
Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji.
(2)
Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati ter preprečiti drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali.
(3)
Podrobnejši način sporočanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
18. člen
(ugotovitev bolezni)
(1)
Veterinar oziroma veterinarka, določena s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, ki posumi na bolezen iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, mora s pisnim navodilom v dnevniku veterinarskih posegov določiti predpisane veterinarske ukrepe, o tem na predpisan način obvestiti Upravo ter poskrbeti, da se sum na bolezen potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok pogina živali. Veterinar mora izvesti vse potrebne ukrepe, da sam ne predstavlja vira raznosa bolezni. Pisno navodilo je za imetnika živali obvezno.
(2)
Podrobnejši način obveščanja Uprave, ukrepe veterinarja, način prevoza materiala in ugotavljanja bolezni ter način financiranja predpiše minister.
19. člen
(obveščanje)
(1)
Uprava mora izbruh mednarodno obvezno prijavljive bolezni prijaviti Komisiji in drugim državam članicam na predpisan način in po predpisanem postopku. O teh boleznih mora obvestiti tudi OIE. Mednarodno obvezno prijavljive bolezni, postopek in način prijave so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(2)
Uprava mora v primerih, ko zaradi bolezni obstaja resno tveganje za zdravje ljudi ali živali, o pojavu in nevarnosti obvestiti tudi javnost, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za živinorejo, organ, pristojen za zaščito in reševanje, Center za obveščanje RS, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, in zainteresirane imetnike živali ter jih seznanjati z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo bolezni.
(3)
Uprava mora poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena obvestiti Komisijo in druge države članice o izbruhu katerekoli druge zoonoze, druge živalske bolezni ali kateremkoli razlogu, ki bi lahko predstavljal resno tveganje živalim ali zdravju ljudi.
20. člen
(ukrepi)
(1)
Ko se ugotovi bolezen in za čas trajanja nevarnosti, uradni veterinar glede na bolezen odredi predpisane ukrepe ter poroča na predpisan način.
(2)
Natančnejši ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje bolezni, pogoji za prenehanje veljave ukrepov zaradi bolezni ter način poročanja in obveščanja so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
20.a člen
(strokovna podpora)
(1)
Za strokovno podporo pri izvajanju ukrepov glede varovanja zdravja ljudi in živali ter zagotavljanja visoke stopnje ozaveščenosti in pripravljenosti ter sposobnosti hitrega odzivanja na bolezni živali, lahko generalni direktor Uprave skliče strokovnjake s področja veterinarstva, zdravja ljudi in živali, laboratorijske diagnostike, varovanja okolja in drugih potrebnih strokovnih področij.
(2)
V primeru prvega pojava obvezno mednarodno prijavljivih bolezni živali ali v primeru pojava bolezni, za katere niso predpisani ukrepi v skladu s prejšnjim členom, lahko strokovna podpora vključuje tudi pripravo ocene tveganja in pripravo predlogov ukrepov.
(3)
Glede povračila stroškov strokovnjakom se uporabljajo predpisi Vlade, ki urejajo povračila stroškov.
21. člen
(karantena)
(1)
Zaradi varovanja zdravja ljudi in živali se v skladu s predpisi Skupnosti živali lahko dajo v karanteno, ki se lahko izvede:
1.
v karantenskem centru, ki izpolnjuje predpisane pogoje;
2.
na namembnem gospodarstvu;
3.
v primeru uvoza v karantenskem centru izvorne države nečlanice.
(2)
Karanteno iz prejšnjega odstavka odredi z odločbo uradni veterinar. V primerih uvoza živali, ko je namembna država RS, je potrebno upoštevati morebitno karanteno, ki jo je odredil uradni veterinar MVP v drugi državi članici.
(3)
Uprava mora o vzrokih za karanteno iz prvega odstavka tega člena obvestiti Komisijo.
(4)
Natančnejši pogoji iz prvega odstavka tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
C. ŽIVALSKI PROIZVODI
22. člen
(označevanje in sledljivost)
(1)
Živalski proizvodi morajo biti na predpisan način označeni in zagotovljena mora biti njihova sledljivost.
(2)
Živalske proizvode mora pri dajanju na trg, v prometu oziroma pri trgovanju spremljati predpisan dokument.
(3)
Uprava lahko v izjemnih primerih določi obveznost veterinarskega spričevala tudi za premike pošiljk živalskih proizvodov na ozemlju RS, kadar to zahtevajo predpisi Skupnosti ali je to nujno zaradi zaščite zdravja ljudi in živali.
(4)
Natančnejši pogoji za označevanje in sledljivost živil so določeni s predpisi Skupnosti iz 23. člena tega zakona, za ŽSP z Uredbo 1774/2002, za ostale živalske proizvode pa z drugimi predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
23. člen
(živila)
(1)
Proizvodnja, predelava in distribucija harmoniziranih živil mora potekati v skladu z Uredbo 178/2002, Uredbo 852/2004, Uredbo 853/2004 in Uredbo 854/2004 ter njihovimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra v skladu s predpisi Skupnosti.
(2)
Pogoje glede proizvodnje, predelave in distribucije živil, za katere določbe predpisov Skupnosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo, predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
24. člen
(reprodukcijski material)
(1)
Pridobivanje in proizvodnja reprodukcijskega materiala se izvaja ob upoštevanju statusov čred oziroma jat in drugih zdravstvenih pogojev za promet in trgovanje.
(2)
Statuse ter zdravstvene pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(3)
Obrati za zbiranje, pridobivanje, skladiščenje in distribucijo reprodukcijskega materiala morajo biti odobreni in morajo izpolnjevati predpisane pogoje, ki jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(4)
Pogoji za promet in trgovanje s harmoniziranim reprodukcijskim materialom so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti, za reprodukcijski material, ki ni harmoniziran, pa jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
25. člen
(živalski stranski proizvodi)
(1)
Zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelava, uporaba, odstranjevanje, promet in trgovanje, izvoz in tranzit ŽSP se morajo izvajati v skladu z Uredbo 1774/2002 in njenimi izvedbenimi predpisi, predpisom vlade, ki ureja medsebojno sodelovanje pristojnih organov pri izvajanju Uredbe 1774/2002 ter predpisi ministra, ki jih sprejme v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za okolje, če s predpisi Skupnosti ni določeno drugače, v delu, ko ŽSP postanejo odpadki, pa tudi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(2)
V primeru sežigalnic in naprav za sosežig postopek odobritve izvede ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu s predpisi Skupnosti oziroma v skladu s predpisi ministra oziroma ministrice, pristojne za okolje. O odobritvi ministrstvo, pristojno za okolje, obvesti Upravo, ki obrat uvede v register.
26. člen
(trupla poginulih živali in VHS)
(1)
Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji, ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan način.
(2)
Organizacija iz prejšnjega odstavka mora VHS izvajati v skladu z Uredbo 1774/2002 in pri tem zagotoviti prevoz in zbiranje živalskih trupel do odobrenih vmesnih obratov ali predelovalnih obratov, kjer se ob sumu, da je žival poginila za boleznijo, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, sistematično ugotavlja vzrok pogina.
(3)
VHS obsega sprejemanje prijav pogina oziroma trupel živali, zagotavljanje prevoza in zbiranja živalskih trupel na predpisan način ter izvajanje sistematičnega ugotavljanja vzroka pogina.
(4)
Organizacija iz prvega odstavka tega člena lahko za izvajanje nalog prevoza in zbiranja trupel živali uporabi storitve izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje okolja.
(5)
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti stalno pripravljenost za ugotavljanje vzroka pogina.
(6)
Finančna sredstva za izvajanje VHS se organizaciji iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo iz državnega proračuna, del sredstev pa so imetniki živali dolžni zagotoviti s plačilom namenske pristojbine. Višino in način zbiranja pristojbine določi minister.
(7)
Zavezance iz prvega odstavka tega člena in natančnejše pogoje glede prijave pogina, ravnanja s trupli, izvajanje VHS ter mrežo obratov iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.
27. člen
(zakopavanje živalskih trupel)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se ob dovoljenju Uprave lahko v določenih primerih živalska trupla na predpisan način zakopljejo ali sežgejo.
(2)
Primeri iz prejšnjega odstavka ter način zakopavanja in sežiga so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za okolje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
D. VARNOST KRME
28. člen
(krma)
(1)
Proizvodnja, predelava, prevoz, skladiščenje krme od vključno primarne predelave do dajanja na trg, krmljenje živali, uvoz in izvoz krme morajo potekati v skladu z Uredbo 178/2002 in Uredbo 183/2005 ter njunimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra, sprejetimi v skladu s predpisi Skupnosti.
(2)
Krma mora biti pred dajanjem na trg na predpisan način označena.
(3)
Podrobnejši način označevanja krme je določen s predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
29. člen
(medicirana krma)
(1)
Medicirana krma se lahko proizvaja samo v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ima dovoljenje Uprave za opravljanje te dejavnosti in samo iz odobrenih mediciranih predmešanic.
(2)
Medicirana krma mora izpolnjevati pogoje za dajanje na trg in biti predpisano označena.
(3)
Medicirana krma se lahko uporablja le na predpisan način.
(4)
Podrobnejši pogoji iz tega člena so določeni v predpisih Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
30. člen
(krmni dodatki)
Krmni dodatek se lahko uporablja, predeluje in daje na trg, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe 1831/2003, njenih izvedbenih predpisov oziroma predpisov ministra, sprejetih v skladu s predpisi Skupnosti.
31. člen
(krma za posebne prehranske namene)
(1)
Krma za posebne prehranske namene pomeni krmo, ki se zaradi svoje posebne sestave ali načina izdelave jasno razlikuje od navadne krme, krmnih mešanic z dodatki ter od medicirane krme in je na njej navedeno, da je namenjena zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb.
(2)
Posebni prehranski namen pomeni namen zadovoljevanja posebnih prehranskih potreb določenih živali, katerih presnova, absorpcija ali metabolizem bi lahko bili začasno oslabljeni ali so začasno ali trajno poškodovani in jim zato lahko koristi uživanje krme, prilagojene njihovemu zdravstvenemu stanju.
(3)
Označevanje krme kot krme za posebne prehranske namene ni dovoljeno, če namena ne odobri Komisija in če krma ne izpolnjuje minimalnih pogojev za ta namen.
(4)
Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
32. člen
(proizvodi, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin)
(1)
Proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali, se lahko proizvaja in uporablja kot posamično krmilo ali v krmnih mešanicah, če so odobreni in uvrščeni na seznam dovoljenih proizvodov pri Komisiji.
(2)
Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
33. člen
(zagotavljanje varne krme)
(1)
Nosilci dejavnosti na področju krme morajo zagotavljati varnost krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja in distribucije.
(2)
Prepovedana sta dajanje na trg in uporaba krme, ki ni varna.
(3)
Podrobnejši pogoji glede varnosti krme so določeni v predpisih Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
E. ZDRAVILA
34. člen
(pogoji za zdravila)
Zdravila, namenjena uporabi v veterinarski medicini na ozemlju RS, so lahko v prometu le v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.
35. člen
(sledljivost)
(1)
Pravne oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili, morajo zagotoviti sledljivost zdravil.
(2)
Pogoji za zagotavljanje sledljivosti so določeni s predpisi Skupnosti, zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
36. člen
(uporaba zdravil)
(1)
Uporaba zdravil je predpisovanje zdravil s strani veterinarja, izdajanje zdravil, dajanje zdravil živalim ter spremljanje učinkov in izidov dajanja zdravil.
(2)
Predpisovanje zdravil se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo predpisovanje zdravil, s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in navodilom za uporabo zdravila, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z zdravilom, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo izjemno uporabo zdravil. Način predpisovanja zdravil ter pogoji in način izjemne uporabe zdravil so določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(3)
Izdajanje zdravil mora biti v skladu z dovoljenjem za promet z zdravilom oziroma s predpisi, ki urejajo zdravila. Zdravila se glede na način izdajanja razvrščajo v zdravila, ki se izdajajo v lekarnah samo na veterinarski recept ali ob storitvi v veterinarskih organizacijah v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske evidence, ter na zdravila, ki se izdajajo v veterinarskih organizacijah, lekarnah ali specializiranih prodajalnah tudi brez recepta. Pogoji iz tega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(4)
Dajanje zdravil mora biti v skladu povzetkom glavnih značilnosti zdravila in z navodilom za uporabo, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z zdravilom, oziroma po navodilu veterinarja.
(5)
Osebe iz tega člena morajo voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
F. SUBSTANCE IN REZIDUA
37. člen
(substance)
(1)
Prepovedano je:
1.
dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri vseh vrstah živali;
2.
dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri živalih, katerih meso in proizvodi se uporabljajo za prehrano ljudi, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače;
3.
uporaba določenih substanc pri živalih, namenjenih proizvodnji živil.
(2)
Substance iz prejšnjega odstavka ter izjeme so določene s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
(3)
Šteje se, da je prisotnost prepovedanih ali nedovoljenih substanc izkazana, če to potrdi rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v nacionalnem referenčnem laboratoriju (v nadaljnjem besedilu: NRL), v primeru preseženih najvišjih dovoljenih količin rezidua (v nadaljnjem besedilu: MRL) pa zadostuje potrditveni rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v imenovanem laboratoriju.
(4)
Izjemoma se lahko preveri rezultate iz prejšnjega odstavka v NRL druge države članice.
(5)
Generalni direktor Uprave lahko na podlagi ocene tveganja odredi:
1.
prepoved uporabe določenih substanc;
2.
prepoved dajanja v promet oziroma na trg živali, živalskih proizvodov in krme;
3.
odpoklic iz prometa oziroma s trga živalskih proizvodov in krme, ki vsebujejo določene substance.
(6)
Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
38. člen
(rezidua)
(1)
Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in fizične osebe morajo preprečevati škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi prisotnosti reziduov v živalih in živilih.
(2)
MRL so določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 1, z vsemi spremembami) in z drugimi predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(3)
Nosilec živilske dejavnosti primarne pridelave mora jamčiti nosilcu živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih živali oziroma živalskih proizvodov primarne pridelave, da:
-
živali niso dobile nedovoljenih substanc in pripravkov in niso bile zdravljene v nasprotju s predpisi;
-
so bile pri živalih, ki so dobile dovoljene pripravke in substance, upoštevane karenčne dobe, predpisane za te pripravke ali substance;
-
proizvodi izvirajo od živali, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih dveh alinej.
(4)
Nosilec živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih živali oziroma živalskih proizvodov primarne pridelave, lahko prevzame samo živali in živalske proizvode, za katere je dano jamstvo iz prejšnjega odstavka.
(5)
Nosilec živilske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se je dolžan, predvsem z lastnimi pregledi, prepričati, da se v živalih oziroma živalskih proizvodih:
-
ne nahajajo rezidua v količinah, ki presegajo MRL;
-
ne nahajajo sledi prepovedanih substanc.
(6)
Kadar klavne živali oziroma živalske proizvode primarne pridelave posreduje prejemniku iz četrtega odstavka tega člena oseba, ki ni njihov proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: posrednik), mora posrednik zagotoviti, da so pri tem izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek lahko posrednik namesto prejemnika na podlagi dogovora s prejemnikom opravi tudi preglede iz prejšnjega odstavka.
G. DRUGI POGOJI
39. člen
(soglasje za zbiranje in prodajo)
Pristojni upravni organ izda dovoljenje za razstavo, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (npr. cirkusi in potujoči živalski vrtovi), druga organizirana zbiranja živali in za organizirano prodajo živali zunaj poslovnih prostorov na podlagi predhodnega soglasja Uprave.
40. člen
(naloge pri prevozu in pri prometnih nesrečah)