Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in...

1486. Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

Razglašam zakon o Jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. aprila 1997.

Št. 001-22-34/97

Ljubljana, dne 5. maja 1997.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja:

-

ustanovitev in poslovanje Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije,

-

vrsto in obseg pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin ter roke in postopek za njihovo uveljavitev.

1.a člen

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (UL L št. 283 z dne 28. oktobra 1980, str. 23, z vsemi spremembami).

II. USTANOVITEV SKLADA

2. člen

S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu ustanovi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

Sklad odloča tudi o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter v skladu z zakonom, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov.

Sklad odloča tudi o pravicah in dodeljevanju sredstev za vlaganje v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje znanstveno-raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom ter izobraževalnega sistema s potrebami trga dela po zakonu, ki ureja štipendiranje. Sklad lahko izvaja tudi večletne instrumente, sofinancirane iz sredstev Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter druge ukrepe v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi. Sklad izvaja tudi ukrepe in storitve po zakonu, ki ureja trg dela.

3. člen

Sklad je pravna oseba javnega prava.

Ime sklada je: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Sedež sklada je v Ljubljani.

4. člen

Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

10. člen

Del strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca za sklad opravlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

III. SREDSTVA SKLADA

13. člen

Sredstva za kritje pravic delavcev v primeru insolventnosti zagotavljajo delodajalci, državni proračun in sklad z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.

Sredstva za kritje pravic otrok do nadomestila neplačane preživnine pridobiva sklad iz državnega proračuna in z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.

Sredstva za delovanje sklada se zagotavljajo s povračilom stroškov dolžnika, iz prihodkov od financiranja in iz državnega proračuna.

Sredstva za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest invalidov se zagotavljajo na način, določen v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Sredstva za štipendije se zagotavljajo na način, določen v zakonu, ki ureja štipendiranje. Sredstva za ukrepe in storitve na trgu dela se zagotavljajo na način, določen v zakonu, ki ureja trg dela. Sklad pridobiva sredstva tudi iz sredstev Evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek proračunov pristojnih ministrstev, iz sredstev proračuna na podlagi pogodb, sklenjenih s posameznimi ministrstvi, in iz drugih namenskih virov.

Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za namene, naštete v prejšnjih odstavkih.

14. člen

Delodajalci zagotavljajo sredstva iz prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun Republike Slovenije.

Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar drugi prihodki sklada ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada.

Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada.

Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike Slovenije.

Sredstva za kritje obveznosti sklada se dodeljujejo skladu po postopkih in na način kot je določen za sredstva proračuna Republike Slovenije.

14.a člen

Ne glede na določbe zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka. Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za njihovo plačilo Republika Slovenija solidarno s skladom.

IV. PRAVICE PO TEM ZAKONU

1. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca

16. člen

Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

Kadar ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ima delavec pravice po tem zakonu v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo ali ga je običajno opravljal na ozemlju Republike Slovenije.

16.a člen

Pravic po tem zakonu nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje.

Za namene tega zakona se za družinske člane delavca iz prejšnjega odstavka štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelj, kot jih opredeljujejo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in partner, ki živi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

17. člen

Delodajalec po tem zakonu je pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki svojo dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji in ima z delavcem, ki opravlja delo ali ga običajno opravlja v Republiki Sloveniji, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije.

Delodajalec je insolventen po tem zakonu:

-

če je nad njim začet stečajni postopek;

-

če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen;

-

če je v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedež, uveden postopek insolventnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. junija 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1) in Uredbo Sveta (ES) št. 603/2005 z dne 12. aprila 2005 o spremembi seznamov postopkov v primeru insolventnosti, likvidacijskih postopkov in upraviteljev v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 100 z dne 20. aprila 2005, str. 1).

18. člen

Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja.

Pogoj za pridobitev pravic je:

-

v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;

-

v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi;

-

v primeru iz tretje alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je delavec v skladu z določili postopka insolventnosti, ki je bil uveden v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, prijavil svojo terjatev.

Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.

19. člen

Pravice po tem zakonu so pravice do izplačila:

-

neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,

-

neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,

-

nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu,

-

odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.

Izplačilo po prejšnjem odstavku se upravičencu zagotavlja:

-

za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšanih za davke in prispevke;

-

za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke,

-

za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, zmanjšane za davke in prispevke.

Sklad pri izračunu višine izplačila upošteva višino terjatev upravičenca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca iz naslovov po prvem odstavku ter omejitev izplačila po drugem odstavku tega člena.

Davke in prispevke od plač oziroma nadomestil plače iz drugega odstavka obračuna in plača sklad ob njihovem izplačilu.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.

20. člen

Pravice po tem zakonu so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.

21. člen

Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:

-

če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;

-

če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu;

-

če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu.

2. Pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin

21.a člen

Pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu ima otrok:

-

ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,

-

ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

-

ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,

-

ki še ni star 18 let.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka in na način, kot ga ta zakon določa za zakonitega zastopnika otroka, lahko pravico do nadomestila preživnine uveljavi tudi otrok, starejši od 18 let.

21.b člen

Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.

Za neredno plačevanje preživnine po tem zakonu se šteje, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.

Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja, dokler traja preživninska obveznost, če upravičenec ni v delovnem razmerju.

21.c člen

Po prejemu zahteve za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine sklad pozove preživninskega zavezanca, da se v osmih dneh pisno izjavi o zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. Pritožba zoper odločbo, s katero je bila priznana pravica do nadomestila preživnine, ne zadrži izvršitve odločbe.

Če zakoniti zastopnik otroka skladu predloži dokazilo, da je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali da postopek izvršbe traja več kot dva meseca ali če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine, sklad o zahtevi za priznanje pravice do nadomestila preživnine odloči brez poziva preživninskemu zavezancu po prejšnjem odstavku.

Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Nadomestilo preživnine plačuje sklad zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.

21.č člen

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:

-

živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,

-

je oddan v rejništvo,

-

je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.

21.d člen

Višina nadomestila preživnine po tem zakonu znaša:

-

za otroka do 6. leta starosti 10.000 tolarjev,

-

za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.000 tolarjev,

-

za otroka nad 14. letom starosti 13.000 tolarjev.

Kadar je preživnina nižja od zneska iz prejšnjega odstavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom.

Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine.

Starostni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka tega člena.

Višina nadomestila preživnine se usklajuje na način, ki je s posebnimi predpisi določen za preživnine.

Sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Obvestilo sklada je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov.

Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

Časovnica